Zdaj pa vprašanje, ki si ga ob vsem tem gotovo zastavljate prav vsi. Namreč vprašanje, kakšne so možnosti za to, da bi se Calderonu najnovejša želja uresničila in da bi Villa v sezoni 2008/09 na štadionu Santiago Bernabeu zaigral več kot le enkrat. Ta trenutek lahko le stežka ponudimo odgovor, ki bi razveselil navijače kraljevega kluba. Celo Marca, ki vedno znova zagovarja vsemogočnost Reala na nogometni tržnici in njegovo sposobnost kupiti kogarkoli, poti do Ville za zdaj še ne vidi, vse skupaj pa je podkrepila s kar nekaj odličnimi argumenti. Španski reprezentančni napadalec ima z Valencio podpisano dolgoročno pogodbo, ki jo je mogoče odkupiti le za astronomskih 150 milijonov evrov. Netopirji z Mestalle po prav nobenem kriteriju ne spadajo med klube, ki bi bili v kakršnikoli finančni stiski in bi bili zato prisiljeni prodati - pa naj je ponudba še tako dobra - svoje najboljše nogometaše. Tudi če bi se v taki stiski znašli, bi jo na vsak način skušali rešiti drugače kot s prodajo daleč največjega ljubljenca svojih navijačev. Če pa bi bili v to prodajo prisiljeni, bi predsednik kluba Juan Soler kupca prav gotovo poiskal zunaj meja Španije. Realu torej bolj kot ne ostaja le upanje - in gotovo so se njegovi vodilni možje zadeve lotili prav s te strani -, da bi si prihoda v Madrid zaželel sam Villa in da bi bila njegova želja tako močna, da bi z njo lahko vplival na svoj sedanji klub. Tak scenarij seveda ni v domeni znanstvene fantastike, je pa zelo malo verjeten. Kaj ne bi bil, ko pa Villa prihaja iz pokrajine Asturie, kjer Real ni najbolj priljubljen, uveljavil se je v Zaragozi, kjer so simpatije do kraljevega kluba še manjše, idol navijačev pa je postal v Valencii, kjer beli balet prezirajo na skoraj tako sovražni način kot v bližnji Kataloniji. Če bi se torej kdaj odločil za odhod h kateremu od največjih svetovnih klubov, bi novega delodajalca zelo verjetno tudi sam poiskal v tujini.