Sem tujec, in to neprestano že 27 let, odkar sem daljnega leta 1973 ušel pobijanju, ki ga občasno uprizori kakšna latinskoameriška vojaška diktatura. V Beograd in kasneje v Slovenijo, natančneje v študentsko naselje, sem prišel po raznih peripetijah kot padalec, ki mi razen imen države in Tita ni bilo nič znano; nisem razumel jezika, še manj tedanjo družbenopolitično ureditev. Skratka, soočenje s slovensko družbo, ki je sčasoma postala moja druga domovina, me je bolj kot ne zmedlo.