pevanja, ki kaže daleč nazaj, na “genetsko kontrolo teritorija”, na demokratično organiziranje nekdanje družbe. Damjana Bratuž, “professor emeritus” na kanadski univerzi in odlična raziskovalka ljudskega elementa v Bartokovi glasbi, je v svojem zanimivem in živem predavanju s pomočjo diapozitivov in starih posnetkov pojasnila, da je imel Bartok slovensko ljudsko glasbo za primer “popolne germanizacije”, ker ni poznal periferičnih primerov rezijanske in belokranjske glasbe, ki pa sta, skupno s prekmursko, ohranili starodavne pesmi in glasbila popolnoma negermanskega značaja. V popoldanskem delu konference, ki je nosil naslov Glasba kot kulturna razpoznavnost in vrednota manjšine, je predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič prikazal nastanek, delovanje in vlogo omenjene Zveze, ki v tržaški, goriški in vistora. Več pesmaric, ki so nepogrešljive še danes, je izšlo že na začetku 20. stol.; nekaj jih je izšlo tudi pod fašizmom. V zadnjih desetletjih pa so jih omogočili zlasti Zveza slovenske katoliške prosvete, SCGV Emil Komel in Združenje cerkvenih pevskih zborov. Iz poročila s podrobnim seznamom izdaj je izšlo, da naše ustanove izkazujejo posebno pozornost mladim skladateljem in poustvarjalcem. V publikacijah se najdejo od preprostih do bolj zapletenih skladb, vse pa so uporabne. Četrtkovo popoldne so zaznamovale posamezne glasbene realnosti v zamejstvu in po svetu. Najprej so svojo dejavnost predstavili zamejski glasbeniki. Drugi del okrogle mize so oblikovali Julijan Strajnar z referatom o glasbi med Slovenci v Porabju na Madžarskem, Janko Zerzer, ki je predstavil položaj pri koroških Slovencih, Silvan Kerševan z referatom o glasbeni dejavnosti med Slovenci v Italiji in Janko Ban, ki je uokviril sedanjo sliko in podal možnosti razvoja. V Porabju je mogoče najti zelo bogato glasbeno zakladnico, saj je petje poleg jezika najučinkovitejše sredstvo za ohranjanje in utrjevanje narodnostne identitete. Vsako priložnost in okoliščino Porabci oplemenitijo s pesmijo. Prevladuje durovski način s križanjem glasov. Za glasbeno spremljavo uporabljajo ro požrtvovalnosti ponovno postavili na noge organizirane kulturne dejavnosti. Leta 1975 je delovalo na Koroškem 42 zborov in pevskih skupin. V tistem obdobju sta nastala tudi kvartet bratov Smrtnik in oktet Suha. Vseskozi je imelo velik pomen tudi cerkveno petje. Ob cerkvenem petju je veliko vlogo obdržala tudi ljudska pevska zakladnica. Za to nosi posebne zasluge zbiratelj Lajko Milisavljevič. Med pomembnejše slovenske glasbenike v Italiji gre uvrstiti Marija Kogoja, Vinka Vodopivca in Emila Komela. Po obdobju fašizma, ki ga je tragično zaznamoval umor glasbenika Lojzeta Bratuža, so se Slovenci v Italiji spet postavili na noge. Glasbena dejavnost se je razvijala v duhu na novo pridobljene svobode. To je bilo čutiti zlasti v globoko razpredeni mreži pevskih zborov, ki so postali jedro kulturnih stremljenj predvsem v vaških skuZ leve: Julijan Strajnar, Janko Zerzer, Silvan Kerševan, Janko Ban Argentino. Z njim sta položaj slovenske glasbe v Argentini predstavila tudi oprena pevca Marko Fink in Juan Vasle. Navzočim je predstavil zelo pestro dejavnost Slovencev, ki se razvija vse od začetka 20. stoletja. Slovenci so v Argentini v številnih primerih dokazali, da so odlični pevci. Zbirali so se v številnih zborih tudi v obdobju 1949-1957, ko je argentinska vlada razpustila vsa društva, ki so bila včlanjena v Slovansko zvezo. Leta 1958 je bilo v predavanju Slovenska glasba z ameriškim naglasom izrisal Joseph Valencic. V prvi vrsti je orisal pomen, ki ga je slovenska ljudska glasba prevzela v Severni Ameriki. Slovenci v ZDA in Kanadi so doberšen del 20. stoletja imeli lažji dostop do slovenske glasbe kot pa Slovenci v domovini. Slovenska glasba je hkrati pustila sledi v številnih žanrih ameriške glasbe in razvila svojevrsten slovenski žanr komercialne folk glasbe, ki je bila večkrat deležna požel kar nekaj lepih rezultatov. Posnel je več plošč, pa tudi nastopal v Ameriki in domovini. Posebej pomemben je bil nastop ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. PETEK, 15. SEPTEMBRA Lovrenc Blaž Arnič z Ministrstva RS za kulturo je odprl petkovo sklepno dopoldne. Spregovoril je o kulturni politiki v Sloveniji na področju glasbe. Treba je razmisliti različne vidike kulturnega življenja na državni ravni (infrastruktura, operne hiše). Predavatelj je razčlenil vlogo JSKD RS. Prikazal je prioritete kulturne politike v Sloveniji: gre za promoviranje slovenskih ustvajalcev, zagotavljanje pogojev za glasbene ustvarjalce, spodbujanje založništva in spodbujanje večjega pretoka glasbenih dosežkov znotraj enotnega slovenskega prostora Branka Roter Pance je v svojem posegu orisala strukturo glasbnega izobraževanja v Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport RS vodi v evidenci 53 javnih glasbenih šol in 4 zasebne glasbene šole s koncesijo. Njihovo delovanje ureja Zakon o glasbenih šolah. Učenci lahko izbirajo med programi Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica, Plesni program in Glasbeni program. Dr. Franc Križnar je posege konference sklenil z referatom Vloga diskografije in elektronskih medijev v današnji glasbeni kulturi. Podčrtal je prednosti novih tehnologij začenšimi z novimi glasbenimi formati DVD, DVX in MP3. Novi glasbeni formati laže omogočajo prodor slovenskih glasbenikov, pa naj bodo to Avseniki ali Laibachi.