Precej naivno bi bilo pričakovati, da zaplata kopnega, ki je kar devetdesetkrat manjša od Slovenije in jo od zahodne italijanske obale loči le ura vožnje s trajektom, ne bi bila v celoti poseljena in dodobra turistično izkoriščana. Vendar turizem, kakršnega »zganjajo« na Elbi, nima nič skupnega s španskim ali denimo grškim množičnim turizmom. Gosto razpredena mreža turistične infrastrukture je večinoma nevsiljivo vključena v mediteransko naravno okolje, na dolgih peščenih, mivkastih ali skalnatih plažah pa celo med največjim navalom ne zmanjka prostora. Kljub temu pa ljudem, še zlasti tistim, ki se jim po žilah pretaka robinzonska kri, priporočam, da Elbo obiščejo zunaj turistične sezone. Najprimernejši je čas pred prvomajskimi prazniki ali neposredno po njih, ko raznobarvni cvetovi sredozemske flore spremenijo otok v velikansko naravno cvetličarno in z božanskimi vonjavami prepojijo blag in še ne prevroč morski zrak.