Bruselj - Predstavniki petih manjših držav EU (Švedske, Danske, Finske, Avstrije in Luksemburga), ki niso zastopane v predsedstvu konvencije o prihodnosti Evrope, so predsedniku Valéryju Giscardu D'Estaingu poslali pismo, v katerem ga obtožujejo »nedemokratičnega obnašanja«. Še več, metode dela nekdanjega francoskega predsednika da so v nasprotju z duhom konvencije, ki naj bi prinesla več demokracije v evropske institucije, so zapisali jezni parlamentarci in zahtevali, naj njihovim državam omogočijo, da bodo predsedovale najmanj trem od šestih delovnih skupin v konvenciji. Po mnenju danskega poslanca Petra Skaarupa je »groteskno, da predsednik konvencije sam določa vodje delovnih skupin«, zato ga je celo primerjal s Sončnim kraljem. Toda člani najvišjega telesa konvencije niso upoštevali kritik, saj bodo šest delovnih skupin vodili člani predsedstva. Posebno nalogo je dobil tudi slovenski »gost« v predsedstvu Lojze Peterle; predsednik evropske komisije Romano Prodi mu je po telefonu čestital za imenovanje v predsedstvo in mu predlagal srečanje. Peterle bo na forumu s predstavniki civilne družbe (24. in 25. junija) vodil debato o kulturi. Giscardov tiskovni predstavnik Nikolaus Meyer-Landrut je na srečanju z novinarji poskušal zavrniti kritike parlamentarcev s pomirljivo izjavo, da bodo med enoletnimi razpravami v konvenciji sestavili tudi druge delovne skupine. Zato ga je dopisnica EU Observerja vprašala, ali bi tovrstnemu telesu lahko predsedoval tudi Lojze Peterle. »Ne izključujem možnosti, da bi [Peterle] v okviru svojih pristojnosti lahko opravljal predsedniško funkcijo v drugi seriji oblikovanja delovnih skupin,« je dejal Giscardov predstavnik. B. M.