Krajani tem podatkom ne ugovarjajo. Ravno nasprotno. Prav zato, ker je Luka uspešno podjetje, se sprašujejo, ali res potrebuje še tretji pomol oziroma kje so meje njene širitve. Razprave o gradnji tretjega pomola so še posebej vroče v teh dneh, ko v občini poteka javna razprava o srednjeročnem načrtu, ki bo odgovoril tudi na vprašanje, kakšni dejavnosti naj se nameni prostor v Zalivu sv. Katarine pred ankaransko bonifiko. Ankarančani želijo, da bi se prostor namenil rekreaciji, športu in turizmu. »Želimo si športni park za kopenske in vodne dejavnosti, od nogometa, odbojke, jadranja do potapljanja,« pravi koprski mestni svetnik Alojz Gec, član Jelinčičeve SNS. Opozarja pa: »Tretji pomol bi bil po sedanjih načrtih zgrajen tako rekoč vzporedno s kampom Adria Ankaran, kar bi ogrozilo turistični razvoj kraja.« Pri tem je zanimivo, da je turistični kompleks Adria Ankaran v postopku lastninjenja in da se za nakup kompleksa skupaj potegujeta Luka Koper in Istrabenz. Za domačine je to prvi znak, da se Luka želi znebiti nadležnega soseda in si tako olajšati pot do gradnje tretjega pomola. Gec še trdi, da bi dograditev tretjega pomola povzročila izsušitev starega mandrača v Zalivu sv. Katarine. Takšen scenarij je mogoče predvideti že zdaj. Ko se je Luka pred desetimi leti začela pripravljati na gradnjo tretjega pomola, je poglobila morsko dno in ustvarila ogromen nasip, ta pa zaradi teže izpodriva mulj. Mulj zdaj onesnažuje priobalni pas in niža morsko gladino. Ob vsaki hujši oseki barke v mandraču nasedejo. Gospodarske škode, ki pri tem nastane, lastnikom bark ne povrne nihče. Ravno nasprotno. Koprska komunala, ki je upravljalec mandrača, lastnikom bark mirne duše zaračunava stroške priveza, pri tem pa je ne zanima, kakšno škodo imajo zaradi nasedanja bark. Nekdaj je bil Zaliv sv. Katarine priljubljeno letovišče z divjo, a urejeno plažo, ki je privabljala kopalce od blizu in daleč. Iz Kopra je tja redno vozila ladjica, ki se je na poti do Valdoltre najprej ustavila ob pomolu sv. Katarine. V osemdesetih letih je s tamkajšnjim počitniškim domom gospodarila Beograjska banka in skrbela tudi za čistost plaže. Po letu 1990 za plažo več kot desetletje ni skrbel nihče. Verjetno bi bilo tako še danes, če domačini ne bi lani organizirali čistilne akcije in plažo revitalizirali. Kljub vloženemu trudu pa dvomijo, da se je delo izplačalo. Glede na predvideno gradnjo tretjega pomola v neposredni bližini je namreč malo verjetno, da bi plaža sploh še lahko bila zanimiva. Ali kot pravi Gec: »Ne vem, kdo bi se želel kopati v neposredni bližini luškega pomola.«