Opisani način izvedbe konkurenčnih referendumov po mnenju ustavnega sodišča izkrivlja voljo volilcev in nedopustno favorizira veljavno zakonsko ureditev, ki naj bi jo volilci na referendumu ravno spremenili. Zakaj? Volilec je na referendumu o več konkurenčnih referendumskih predlogih (vprašanjih) "pri vsakem vprašanju, ko ga primerja z veljavno ureditvijo, postavljen pred alternativo 'za' ali 'proti'. Če podpira več odločitev, ko jih primerja z veljavno ureditvijo, seveda eni izmed teh odločitev lahko daje prednost pred vsemi ostalimi, drugi spet prednost pred naslednjimi itd. Dejstvo, da je glasoval za enega izmed predlogov, pa še ne pomeni, da v primeru neuspeha tega predloga (če predlog ne doseže potrebne večine) podpira veljavno ureditev." Nasprotno. Prav mogoče je, da bi podrejeno (se pravi: kot svojo drugo izbiro) volilec želel glasovati za drug predlog, vendar mu prej opisani način glasovanja tega ne omogoča. Skratka, iz volilčeve "odločitve za enega izmed predlogov še ni mogoče sklepati, da v primeru, da ta predlog ne bo dobil potrebne večine, podpira veljavno ureditev". Prej opisani način glasovanja dela prav to: volilčev glas "za" en referendumski predlog samodejno "prevede" v njegov glas "proti" vsem ostalim predlogom, s tem pa - v primeru, da ni sprejet noben referendumski predlog - v glas "za" obstoječo zakonsko ureditev. "Teoretično," nadaljuje ustavno sodišče, "lahko vsi volilci nasprotujejo obstoječi (veljavni) ureditvi in dajejo prednost pred to ureditvijo kateremu koli izmed ponujenih predlogov, pa zaradi razpršitve glasov na referendumu ni sprejet noben predlog, tako da obstoječa ureditev ostane v veljavi. Do tega pride zato, ker volilcu ni dana možnost, da podrejeno (če odločitev, ki jo najbolj podpira, ni sprejeta) podpre tudi drug predlog, ki mu še vedno bolj ustreza kot obstoječa zakonska ureditev." Nevarnost razpršitve glasov "narašča s številom in vsebinsko podobnostjo referendumskih vprašanj", hkrati pa "motivira zagovornike veljavne zakonske ureditve, da vlagajo zahteve za razpis referenduma samo zato, da bi povzročili cepitev glasov in tako preprečili sprejem kakršne koli odločitve na referendumu". V nadaljevanju svoje odločbe ustavno sodišče že drugič poziva zakonodajalca, da lahko način izvedbe konkurenčnih referendumov uredi tudi drugače (kot je to vprašanje samo uredilo v odločbi, ki jo je izdalo junija), pri čemer bi bila, še dodaja, ustavno dopustna "vsaka rešitev, ki ne bi onemogočala možnosti odločanja volilcev o vsakem predlogu posebej".