Včeraj je tudi François Holland, njen življenjski partner in šef opozicijskih socialistov, poskusil mobilizirati socialistične volilce s sklicevanjem na ponovno nevarnost Le Pena: »Neuspeh vladne politike mi daje misliti, da spet obstajajo objektivni pogoji za uspeh skrajne desnice. In sprašujem se, le zakaj bi kandidat skrajne desnice letos dobil manj glasov kot leta 2002.« Le Pen je 21. aprila 2002 s 17 odstotki izločil socialističnega kandidata Lionela Jospina, ki je dobil komaj 16 odstotkov. Mnogi so to razumeli zgolj kot posledico velike razpršenosti na levici, saj je bilo takrat poleg Jospina še osem levičarskih kandidatov – tudi letos, ko je levo usmerjenih kandidatov poleg Royalove šest, bi lahko prišlo do take razpršitve glasov na levici, tako da bi se poleg Sarkozyja v drugi krog uvrstila Bayrou ali Le Pen. Le Pen, ki v priseljevanju in Evropski uniji vidi vzrok vseh francoskih težav, v aprilskem finišu napada predvsem Sarkozyja in očitno je boj za desničarske volilce izjemno oster. Včeraj je tako nekdanjega notranjega ministra označil za »šefa politikantske drhali«, s čimer je namignil na znano Sarkozyjevo rasistično izjavo o »drhali«. Le Pen celo grozi glavnemu favoritu, da ga v nedeljo čaka usoda Jospina iz leta 2002, in napoveduje kot svetopisemski preroki apokalipso: »Dvaindvajsetega aprila bo prišlo do enega ali dveh velikih presenečenj ter do joka in škripanja z zobmi.« Zaradi morebitnega podcenjevanja Le Penovih glasov v anketah sicer ni izključena njegova uvrstitev v drugi krog, vendar ga v finalu ne glede na to, kdo bo nasprotnik, vsekakor čaka podobno sramoten poraz, kot ga je doživel maja 2002, ko je Chirac dobil celo dobrih 82 odstotkov glasov. Velika večina Francozov se pač še vedno čuti zavezana idejam francoske revolucije, ki jih s svojim šovinizmom postavlja pod vprašaj Le Pen.