Daleč od denarja, daleč od skrbi. Slavospeve žepninam pojejo tudi največji ekonomski strokovnjaki. Sašo Polanec, asistent na katedri za ekonomsko teorijo in politiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pravi, da o žepnini ne more govoriti iz lastnih izkušenj, ker je ni dobival. »Šele v srednji šoli sem imel štipendijo, ki je bila neke vrste žepnina in ki je vsekakor prispevala k temu, da sem razvil odnos do denarja. Kot ekonomist mislim, da otrokom koristi, če razpolagajo z denarjem, da se naučijo tega, kako je treba z njim ravnati. Verjetno so potem pozornejši pri cenah, pa tudi starše veliko manj obremenjujejo s prošnjami za denar. Tako postanejo tudi odgovornejši in morda je tudi precej manjša možnost, da bodo morali nekega dne zaradi nepremišljenega ravnanja z denarjem razrezati kreditne kartice,« pravi magister Polanec.