izkoriščali koordinatorjev, ali se bo uporabnik potem, ko bo dobil denar, še želel tako aktivno vključevati, kakšna bo usoda uporabnikov, ko bo konec projekta. Seveda jih je zanimalo tudi poslovanje koordinatorjev, kako bo z obračunavanjem stroškov, ki niso predvideni v načrtu (npr. dodatnih stroškov za mobilni telefon), kakšen bo način plačila (na roko, po pogodbi), kako je s plačilom sorodnikom, koliko finančno zaupati uporabniku, kako ravnati, če uporabnik ne zna razpolagati z denarjem, kaj storiti, ko gre denar za zdravstvene storitve iz socialnih virov, kako pokriti izpad dohodka, če bi uporabnik nenamensko porabil denar. Udeležence (glede na to, da so bili tudi iz drugih ustanov) je zanimalo, kaj pomeni vloga koordinatorja ali ključnega delavca v drugih ustanovah, kako to novost uvesti v druge ustanove, kako doseči ustrezno reorganizacijo in kakšna je vloga CSD v projektu. Udeležence so torej zanimala vprašanja, ki so po eni strani povsem realna in so povezana z izvajanjem njihovega dela; nekatera so tudi povsem načelna, druga spet taka, ki vlogo koordinatorja umeščajo v prostor drugih ustanov in organizacij, bila pa so tudi taka, ki govorijo o strahu in nezaupanju, pomislekih, zlasti glede denarja in ravnanja z denarjem, pa tudi glede pravice, da si ljudje zastavijo cilje in negujejo želje. Na vprašanja smo odgovorili deloma z pojasnili, povedali smo, kako so posamezni postopki zamišljeni, kako smo načrtovali, da bi jih izpeljali, dodatno pojasnili logiko in organizacijo projekta, deloma pa smo s primeri, izkušnjami, pa tudi z razgaljanjem mitov poskušali pregnati strahove in pomisleke. Odgovore smo zbrali, jih zapisali in poslali udeležencem usposabljanja. Vprašanja, postavljena na prvem usposabljanju, so nas vodila pri pripravi drugega. Namen drugega usposabljanja je bil usposobiti koordinatorje za udejanjanje ciljev, torej za nadaljnjo operacionalizacijo načrtov. Tudi ta delavnica je bila organizirana dialoško, s praktičnimi vajami, kjer so udeleženci dobili zglede posameznih ciljev iz dejanskih načrtov in nato poskusili poiskati načine, kako jih uresničiti. Tudi na tej delavnici, tako po predstavitvah kakor v malih skupinah, so se ljudje lotevali praktičnih in načelnih tem. Govorili smo o razlikah med neposrednim in posrednim financiranjem (stanovanjske skupine), o potrebi po usmerjeni in fleksibilni akciji, o stalni pozornosti na dogodke v življenju uporabnikov, hkrati pa o pasteh pokroviteljstva. Govorili smo tudi o prerazporejanju sredstev, o potrebnosti računovodskih spretnostih in spretnostih oblikovanja proračuna, o različnih vrstah samostojnosti, o