sredstvi (in tvegati tudi napake), medtem ko je nadzor porabe sekundarnega pomena in bolj tehnične narave. V eksperimentu smo se zaradi raziskovalnih ciljev odločili, da bomo v načelu upoštevali bolj liberalen model, kjer uporabnik suvereno razpolaga s sredstvi, uporabo pa bomo spremljali zlasti v raziskovalne namene (koordinator storitev bo oddajal tedenska in mesečna poročila o stroških uporabnika), to pa je tudi priložnost za intervencije (koordinatorjev, projektnega tima) in korekcije, če bi bilo zapravljanje čezmerno in bi predolgo trajalo. Hkrati smo pri nekaterih uporabnikih izvedli analizo tveganja in ustrezno ukrepali (pravila o razpolaganju z denarjem, pooblastila koordinatorju ipd.). Zagotavljanje varnosti Tudi izjava, da ni mogoče zagotoviti varnosti uporabnikov, zbuja paniko. Pri tem ne smemo pozabiti, da v zavodih obstaja veliko nevarnosti; verjetnost okužb, poškodb in samopoškodb, na primer, je večja kot v skupnosti. A tudi v projektu uporabniki ne bodo prepuščeni sami sebi. Koordinator storitev bo tesno povezan z uporabnikom in bo lahko pravočasno zaznal tveganje. Za tvegane situacije, ki izhajajo iz načrta ali pa jih bomo zaznali sproti, bodo koordinatorji izvedli analizo tveganja. Na podlagi take analize ali v nujnih primerih lahko koordinator in izvajalci ukrepajo asertivno, vendar naj bi ostali v dialogu z uporabnikom, medtem ko izvršujejo ukrepe, ki jih zahteva rezultat analize. Odgovornost Pri individualnem in neposrednem financiranju gre v veliki meri za prenos odgovornosti na uporabnika in za delitev odgovornosti med udeležence v paketu13. Z drugimi besedami, vsakdo je odgovoren za uresničevanje svojih nalog, ki so predvidene v načrtu in dogovorjene med uporabnikom in izvajalci. Odgovornost je strukturirana bolj horizontalno in manj vertikalno. Če uporabnik živi samostojno v skupnosti, je strokovna odgovornost gotovo drugače oblikovana, kot če je v