Ušata je riba vseh slojev morja, pogosto jih dnevno zamenja več. Proti večeru, nekaj pa tudi podnevi, se zadržujejo pri dnu, ko begajo med večjimi kamni in se pred plenilci zatekajo pod kamnite plošče ali v razpoke v stenah, opoldne, po bonaci poleti se v velikih jatah večinoma prehranjujejo planktonsko, lebdijo v oblakih sredi vode in pobirajo organizme, ki jim jih prinaša tok, zvečer, predvsem večji primerki, napadajo manjše ribice, gavune, sardone (inčune) in ostale nedorasle plave ribe. Kadar pa je valovanje morja povečano, ko udarja ob obalo in se peni, pridejo ušate tudi podnevi povsem k bregu in se prehranjujejo z vsem, kar butajoči valovi odplaknejo z obrežja, z drobnimi morskimi organizmi, rakci postranicami, drobnimi školjkicami in kozicami, z vsem tistim pestrim živalstvom bibavičnega pasu. Povečano delovanje morja v priobalnem pasu skali vodo, v njej je več drobnih peščenih zrnc, splaknjenih iz skalnih razpok, predvsem pa se voda pomeša z zrakom, mehurčki naredijo belkast oblak, v katerem je vidljivost bistveno zmanjšana. Prav zmanjšana vidljivost je predpogoj za dober ulov te previdne ribe z izrednim vidom. Ob tem pa delovanje morja ušato aktivira, v valovih mora hrano loviti hitro, agresivno in brez premisleka, to pa je ribičeva nedvomna prednost.