Kaval živi na kamnitem dnu, kjer so tudi zaplate trave (posidonije), zmerom v bližini razpok v stenah ali podvodnih plošč, pod katerimi ima skrivališče. Včasih ga opazimo že s površine, kako se pase tik nad dnom, plava zelo počasi ali pa miruje, lebdi, zmerom v bližini skrivališča. Je bela riba, riba "od kamena". Ko jih zagledamo, ponavadi v gruči petih do desetih, se potopimo proti njim s puško v iztegnjeni roki, s čim manj brcanja s plavutmi, tako da nas nosi navzdol samo teža uteži na pasu. Kaval je flegmatična riba vsaj včasih je bil tak , zato se le počasi umika proti luknji in ga lahko ustrelimo, še preden se skrije vanjo. A tudi ko je že v luknji, ga še lahko vidimo, če ne s prostim očesom, pa s podvodno svetilko, ki jo imamo na zapestju leve roke. Z mirnimi gibi, brez sunkovitih kretenj, vtaknemo roko s puško v razpoko, se mu s koncem puške čim bolj približamo in ustrelimo. Teoretično je najboljši zadetek tik za škrgami, a to je seveda teorija, ki se ji v praksi lahko samo čim bolj približujemo. Nekoč, ko je bilo kavalov še dovolj in še niso bili genetsko "izučeni", smo jih lovili s harpuno, ker so bili mirni in veliki zdaj raje uporabimo osti s tankimi, dolgimi konicami, nasajenimi zelo blizu skupaj, da ni vse skupaj široko kot kakšne vile, ker je sicer preveč upora na poti skozi vodo. Danes takšne osti prodajajo v nekaterih trgovinah s podvodno opremo v Ljubljani (Norik Sub, Seaway).