Češnje so občutljivo sadje, zato jih je na trgu iz leta v leto manj. Na primer, ni jih mogoče obirati drugače kot z rokami, rastejo v visoko razvejani krošnji, ne kaže jih obirati, dokler niso povsem zrele, potem pa z obiranjem ne smemo čakati niti dneva, ko enkrat dozorijo... Močan dež prizadene sadeže, da razpokajo in začnejo gniti, mrčes jih načne, da so črvivi. Toda prav zato, ker jih je na trgu vse manj, so češnje zaželene in, žal, vse bolj drage.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Češnje češnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
občutljivo občutljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
sadje sadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; mestnik
trgu trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
iz iz predlog; rodilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
manj manj splošni prislov; primernik
Na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
obirati obirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
z z predlog; orodnik
rokami roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
rastejo rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
visoko visoko splošni prislov; nedoločena stopnja
razvejani razvejan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
krošnji krošnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ne ne členek
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
obirati obirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
dokler dokler podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
zrele zrel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
z z predlog; orodnik
obiranjem obiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ne ne členek
smemo smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
čakati čakati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
niti niti členek
dneva dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
dozorijo dozoreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Močan močen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
dež dež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prizadene prizadeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sadeže sadež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
da da podredni veznik
razpokajo razpokati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
začnejo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
gniti gniti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
mrčes mrčes samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
načne načeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
črvivi črviv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Toda toda priredni veznik
prav prav členek
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; mestnik
trgu trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
češnje češnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
zaželene zaželen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
žal žal splošni prislov; nedoločena stopnja
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
drage draga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Hopla
avtor: neznani novinar