Della Bernardina je igral s Sinovi v letih 1968 in 1969. Igrali so v glavnem tuje komade. Po mnenju poznavalcev pa je bila njegova največja odlika, da je k že narejenim originalnim komadom dodajal svoje solaže. Mimogrede, imel je kitaro Gibson Les Paul Custom. Menda se je zvoka naveličal in odšel v Italijo, kjer je igral klasično kitaro. V sedemdesetih letih se je vrnil na počitnice in kake tri mesece igral pri Generalih z Benčem, Bracom Doblekarjem, Popom Asanovičem in Čarlijem Novakom. Nato je šest mesecev igral pri Danilu Kocijančiču v bendu Danilo in Novi kameleoni, ko so Kameleoni razpadli. Igral je na Kocijančičevo tanko akustično gibsonko. »Nekaj časa sem uporabljal tudi kitaro Gretsch, to je jazzovska kitara, torej votla, zato sem jo nabil z vato, ker bi drugače piskala.« Fenderice ni imel nikoli. »Trenutno imam kitaro Ibanes, ne vem, kateri model, tip, ki mi jo je prodal, ni vedel, in zdaj tudi jaz ne vem. Ne igram pri kakšnem bendu, samo zase. Vsak dan malo.« In kako je soliral? »Predvsem pri Sinovih sem veliko soliral. To je improvizacija. Ko sem videl, da so že vsi jezni, sem nehal. To je lahko trajalo dve, tri, štiri, pet minut.« Njegova največja vzornika sta Hendrix in Clapton. Človeka s kitarami Fender. Kaj pa naši? »Nobenega ni bilo, ki bi ga šel poslušat. Lahko, da je bil, samo zanj nisem vedel.«