Dokapitalizacija je načela več vprašanj. Nemara gre zgolj za slabitev položaja sedanjih lastnikov, za slabitev vpliva, ki ga ima prek paradržavnih skladov v Mercatorju Janševa vlada, ali pa so razlogi tudi drugje, predvsem v dolgovih trgovskega koncerna, ki naj bi se zadnja leta pri bankah prezadolžil in si tako onemogočil nadaljnjo širitev. Predlaganih 6,4 milijarde tolarjev, za kolikor naj bi se povečal osnovni kapital in ki bi jih zagotovili nekateri sedanji lastniki in Mercatorjevi največji dobavitelji, bi za nekaj časa zadostovalo, da bi Janković ohranil trgovsko 'zgodbo o uspehu'. Dokapitalizacija je odstrla tudi vprašanje Mercatorjevih naložb v zadnjih sedmih letih, za katere so v poslovnem sistemu namenili 81,3, v skupini Mercator pa 160,8 milijarde tolarjev. Obstajajo namreč sumi, da so bile nekatere gradnje trgovskih centrov v zadnjih letih preplačane in da bi se del denarja lahko prelil v zasebne žepe. Že nekaj časa krožijo namigi, da naj bi Janković prek Mercatorja 'saniral' svoj gradbeni inženiring Electa (kar prvi mož Mercatorja vztrajno zanika), v katerem naj bi lani celo razmišljali o gradnji hotelskega naselja na Maldivih. Med Mercatorjem in Electo se je namreč spletlo nekaj zanimivih (ne)posrednih povezav. V omrežju med podjetjema nastopajo Mercatorjevi pomembni dobavitelji in gradbena podjetja, ki se skoraj sočasno pojavljajo v različnih vlogah. Ljubljanske mlekarne po eni strani Mercator oskrbujejo z mlekom in mlečnimi izdelki, po drugi pa Electi ugodno prodajajo privlačna zemljišča v okolici Ljubljane. In naprej, v devetdesetih je Electa v precejšnje težave spravila Gradis Jesenice, prav to gradbeno podjetje pa je po Jankovićevem prihodu v Mercator začelo graditi trgovske centre in stanovanja republiškega stanovanjskega sklada na Poljanah, na lokaciji, kjer je stala Mercatorjeva klavnica.