Med glavne značilnosti privržencev Calvina spada tudi marljivost, vztrajnost, visoka delovna morala. Zanje je ključno prepričanje, da lahko človek samo s krepostjo in neomajno delovno voljo ugotovi, ali je med božjimi izbranci ali pa ne. Kajti božji načrti so ljudem prikriti, zato so jim edina orientacija ali zagotovilo zunanji znaki. Med njimi naj bi gospodarsko stanje, primeren položaj, blaginja in premoženje ponazarjali večno božjo blaženost. Za kalviniste je delo od Boga predpisana nuja življenja, tako da imajo za največje smrtne grehe zapravljanje časa, predolgo spanje, lenobo, a tudi pretirano razmetavanje denarja in pohlep (na slednja greha so nekateri sedanji privrženci Calvina očitno zavestno pozabili). Njihova delovna vnema in morala, ali pa vsaj miselnost, sta postali podlaga industrijske revolucije in sodobnega kapitalizma, tako vsaj trdi nemški ekonomist in sociolog Max Weber, in kljub pomanjkljivostim svoje teorije protestantske etike v duhu kapitalizma se z njo marsikdo strinja. Dejstvo je namreč, da so v Angliji, domovini industrijske revolucije, ob katolikih tudi puritanske kalvince v novem veku izločili iz državnih funkcij in so bili zato prisiljeni presedlati v zasebno gospodarstvo. V 18. stoletju je bila več kot polovica angleških trgovcev, izumiteljev in podjetnikov kalvincev, čeprav so predstavljali le peščico britanskega prebivalstva. Obenem so se še uspešneje poslovno in politično uveljavili onstran velike luže, kjer je Amerika zrasla v drugo domovino večine protestantskih usmeritev, zlasti pa nauka francoskega reformatorja.