V našem okolju smo (ne le na področju fotografije) že nekaj let priča stalnemu nižanju vsakovrstnih kriterijev in prodoru avtorjev, za katere bi bilo bolje, da bi se ukvarjali s čim drugim. Mnogim se očitno zdi čisto dovolj zjutraj fotografirati svojo razmetano posteljo (eden priljubljenih motivov zadnjih let) in že hitijo po slavo in denar, to pa seveda odbije marsikaterega resnega avtorja. Izbor za fotografijo leta je sicer zelo demokratičen, kar je dobro, hkrati pa ne gre spregledati, da se ga večina vrhunskih domačih avtorjev ne udeležuje, kar je slabo. Če bo letošnja odločitev žirije delovala kot zdravilni šok, tako za udeležence natečaja kot za njegove snovalce, se je bomo spominjali z naklonjenostjo.