Vladnih homatij, ki razburjajo slovenske državljane, je torej več kot dovolj in čedalje pogostejše postajajo. Ali to pomeni, da naši razmeroma neizkušeni državni funkcionarji delajo vedno več in hitreje ter zato proizvedejo tudi več nerodnosti (napak namreč ne priznavajo) in da bo po preteku še kakih deset let zagotovo bolje? Kje pa. Več kot očitno je namreč, da se slovenska politika oziroma državna birokracija počuti čedalje bolj varno pred kritikami državljanov oziroma volivcev. Strankam niti demagoškega sprenevedanja, da za svoje početje, ko so na oblasti, odgovarjajo volivcem, ni treba več hliniti. Volivci naj torej dejansko ne bi o ničemer več odločali, tudi na volitvah ne, le račune vedno bolj arogantne oblasti naj bi brezprizivno plačevali. Namenjena nam je torej vloga marljivih in pohlevnih polnilcev državne blagajne, ki že danes ni nič drugega kot nabiralnik za parcialne interese strank.