Zdaj pa brez sprenevedanja; s Heinzem Kochom so rezultati še slabši, veliko slabši kot pod Grosom. In menda je kriza globalna, menjava trenerja pa naj bi stvari spremenila vsaj začasno. Oto Giacomelli, eden največjih poznavalcev tega športa pri nas, za slabše rezultate ne krivi menjave trenerjev: »Skakanje imamo postavljeno na zelo šibkih temeljih, imamo zelo veliko zagnancev, veliko število malih klubov in skakalnic. Toda bolj ko gremo proti finalu, bolj šibki smo. Ostali smo brez Peterke, ki se takšni naciji zgodi enkrat na sto let. Brez skakalcev takšnega kalibra, kot sta Žonta in Peterka, pa trener sploh ne more delati. Vzroki, da so padci še hujši, so v šibkosti našega sistema, ker nimamo ne infrastrukture in ne koncepta. In če mislimo, da se da tako poceni tekmovati z najbolj bogatimi in razvitimi državami, smo pač naivni. In to bomo vedno doživljali. Nam se bo pač zgodil še kakšen primer zelo talentiranega fanta, ki lahko gre mimo osnovnih pravil.« Žalostno, imeli smo torej Peterko in zdaj sto let ne bomo imeli nikogar več. Ima potemtakem sploh smisel, da še tekmujemo? Da kupujemo drage tuje trenerje? Po Giacomellijevem mnenju so menjave trenerjev samo dokaz, da nimamo trenerjev. Mladi trenerji naj bi bili razmeroma neizkušeni bivši skakalci, ki imajo našo fakulteto. Prvi je Matjaž Zupan (Kochov pomočnik), je pa res, da je veliko vprašanje, če bi Zupan sploh še imel trenersko glavo, če bi se mu dogajalo to, kar se dogaja Kochu. »Koch je bil rešitev pri roki, trener z veliko izkušnjami, ki pa seveda ne more brez Peterke, ki ni več to, kar je bil. Ne more delati, če pride Peter Žonta z bronhitisom in s 'tekmovalnim dnom' iz Japonske.«