Marija pravi: "Pri nas doma se veliko pogovarjamo. Četudi smo siromaki in v hudi stiski, držimo skupaj." Z Jožefom tuhtata, kaj naj storita. Zadnja možnost je, da bi prodala enoinpolsobno stanovanje v bloku, da bi vsi šli živet v kako staro hišo na deželo, razliko v denarju pa bi namenila za hčerkino šolanje. "Oba sva brez izobrazbe. Dobro veva, kako je, če si navadna, brezpravna raja. Zato si še toliko bolj želiva, da bi najina edinka prišla do poklica in da bi bilo njeno življenje lepše ter prijaznejše, kot je najino." Renata spet zajoka, njene solze bolijo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Marija Marija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
pogovarjamo pogovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Četudi četudi podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
siromaki siromak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
hudi hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
stiski stiska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
držimo držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Z z predlog; orodnik
Jožefom Jožef samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
tuhtata tuhtati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
naj naj členek
storita storiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
Zadnja zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
prodala prodati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
enoinpolsobno enoinpolsoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
stanovanje stanovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
bloku blok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
šli iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
živet živeti glavni glagol; nedovršni, namenilnik
v v predlog; tožilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
staro star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
hišo hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
deželo dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
razliko razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
denarju denar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
namenila nameniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
za za predlog; tožilnik
hčerkino hčerkin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
šolanje šolanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Oba oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, imenovalnik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
brez brez predlog; rodilnik
izobrazbe izobrazba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
veva vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
navadna navaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
brezpravna brezpraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
raja raja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Zato zato priredni veznik
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
želiva želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
najina najin svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, dvojina
edinka edinka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prišla priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
do do predlog; rodilnik
poklica poklic samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
njeno njen svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
lepše lep splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
ter ter priredni veznik
prijaznejše prijazen splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najino najin svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, dvojina
Renata Renata samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
zajoka zajokati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
njene njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
solze solza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
bolijo boleti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar