Besedila tvorimo z različnimi nameni, zato imajo tudi različne vloge. Izrazna vloga se v besedilu kaže s podatki o sporočevalcu (o njegovem razmerju do teme, o kateri sporoča, in do naslovnika, o tem, kako obvlada jezik kot sredstvo sporazumevanja, katero strokovno področje obvlada in podobno). Namen, ki ga želi sporočevalec doseči z besedilom, je povezan z vplivanjsko vlogo besedila. Vpliva pa lahko na naslovnikovo vednost, ravnanje, mnenje, razpoloženje. To lahko stori neposredno (Preberi novice.) ali pa posredno (Kdaj boš pospravil svojo sobo?). Kadar je poudarjena predstavitvena vloga, sporočevalec predstavlja zunanjost kakega predmeta, osebe, živali, rastline, kraja. S poudarjeno metajezikovno vlogo pa besedilo vsebuje podatke o besednem jeziku. Ta vloga je poudarjena v različnih slovarjih (eno- in večjezičnih), leksikonih in drugih podobnih priročnikih. Z njo se srečujemo tudi v učbenikih, v esejih in podobno. Govornostikovna vloga je značilna za besedila, v katerih je glavni namen sporočevalca navezovanje in ohranjanje stika z naslovnikom. V besedilih s poudarjeno lepotno vlogo pa sporočevalec dosega poseben učinek z rabo besed v prenesenem pomenu, z zvočno in ritmično razgibanostjo besedila, z besednim poigravanjem, z nenavadnimi besedami in besednimi zvezami, s posebno likovno oblikovanostjo besedila, z neobičajnim besednim redom in podobno. Lepotna vloga je poudarjena predvsem v umetnostnih besedilih.