podjetnik iz Zahodne Nemčije. Nemca sta se vse dni zapletala v žolčne politične in gospodarske prepire, se potem užaljeno umikala vsak v svoj šotor, po krajšem kujanju pa začela prepir spet znova. Američana iz Pensilvanije, oče in sin, sta živela zase, bolj odmaknjeno. Lov na medvede ju ni zanimal preveč; ponoči sta čakala volkove, čez dan pa spala. V maskirnih uniformah, pokrita s kapuco z izrezanima ozkima očesnima režama, sta bila groteskna. Nekoč, ko sva že popila steklenico vina, mi je oče zaupal, da se je v življenju poročil večkrat. Bil je zle sreče. Otroci, ki jih je spočel, bodisi s črnolasko ali plavolasko, so bili zaradi dominantnega nasledstvenega gena vsi rdečelasi, tako kot on. Dokazovanje ne-očetovstva bi bilo že vnaprej jalovo. Tudi šestnajstletni sin, s katerim sem nekajkrat lovil ščuke in smuče, je bil vesel rdečelasec. Ravnica se valovito izgublja na obzorju, porasla je z brezami, topoli in redkimi iglavci. V dalji lesk sonca na mirni jezerski gladini. Po brezpotjih hodiva od zgodnjih jutranjih ur, ne da bi naletela na divjad. Prepodiva le nekaj jerebov. Utrujena sva. ˝Naj grem naprej proti jezeru sam˝, pravi Chuck. Tam je pred leti gorelo, vidi se dlje. On si v žehteči sopari malo odpočije. Zlekne se in zaspi v trenutku. Drevje je vse redkejše. Ožgana debla in zoglenele veje leže vsevprek. Med njimi poganja mlada brst. Prepotenega me mučijo roji komarjev, ure minevajo prepočasi. Mrači se že, ko se začne vznemirjeno oglašati nek ptič. Zlomi se veja, zaznavam neposredno bližino divjadi. S puško, prislonjeno k licu, zadržujem dih. Med grmičjem senca, ki je trenutek poprej še ni bilo. In že izstopi: kožuh se mu modrikasto črno lesketa. Križec strelnega daljnogleda izposojene 300 Winchester Magnum umirim visoko na njegovih plečih. Zamaknjena sprostitev ob plenu, vendar se nikoli povsem ne izognem občutku trpkosti. Vsakdo sam odgovarja za svoja ravnanja, vsakdo si mora sam odgovoriti, kakšen je njegov odnos do živali in do njene smrti. Lov spremlja smrt, vendar je lov del naše, človeške narave. S temo je prišel tudi Chuck; zaskrbelo ga je, strela ni slišal. Pred letom ali dvema so v dotlej še prvobiten gozd motorne žage izžagale traso za novo cesto, ki se, dokler je ponovno ne izrijejo gradbeni stroji, počasi celi kot velika rana z mladimi poganjki grmičevja in bujnimi šopi sočne spomladanske trave. Ta privablja medvede po dolgem zimskem spancu. Črni medved, baribal, Ursus americanus, americanicus, naseljuje različne biotope od Aljaske do Mehike. Njegova dlaka je navadno črna, z barvnimi