Predvsem pa je število štiri v najtesnejši vsebinski povezavi z osrednjim simbolom krščanstva, s križem, v katerem se stikajo vse vidnejše krščanske vsebine, ki so kakorkoli povezane s simbolizmom štirice. Križ je simbol krščanske vere, ki se po štirih evangelijih širi na vse štiri strani sveta. (Celo napoved krščanstva in razlaga nauka sta v znamenju štirice, kajti katoliška Cerkev priznava štiri vlike preroke Izaija, Jeremija, Daniela in Ezekiela in štiri cerkvene očete Ambroža, Avguština, Hieronima in Gregorja Velikega.) Križ je tudi simbol Kristusa, ki v sebi združuje štiri narave človeško, božansko, kraljevsko in svečeniško. Križ s štirimi kraki, s katerimi kaže na štiri strani neba, med drugim pomeni svet, ki ga le-te določajo: “Križ, položen na zemljo, razteza svoje krake proti vzhodu, jugu, severu in zahodu, kar pomeni štiri dele sveta, ki jih združuje Kristusovo kraljestvo,” piše teolog Honorius Augustodunensis v spisu Speculum Ecclesiae. In ne nazadnje je, kot pravijo krščanski pisci, forma crucis simbol človeka, ki razprtih rok oblikuje križ. Enačenje sveta in človeka na osnovi štirice je mogoče najbolje ilustrirano z Adamom, ki je prvi svojega rodu in čigar ime, sestavljeno iz štirih črk, v hebrejščini pomeni Človek, obenem pa simbolizira svet, saj dajo začetnice grških imen za smeri neba Anatole (vzhod), Dysis (zahod), Arkto (sever) in Messembria (jug) njegovo ime.