Po mnenju številnih domačinov in ljudi, katerih življenje je močno prepleteno z bohinjskim koncem, je to poseben kraj, nekakšen raj, nebesa pod Triglavom. Izbranost in izvoljenost Bohinja ter njegovih ljudi pa potrjuje tudi ljudsko izročilo v prikupni razlagalni pripovedki, ki pravi takole: takrat, ko je Bog ljudem delil svet, je pozabil na peščico ljudi, ki je stala ob strani, se ni prerivala ter oglašala. Ker so bili tako potrpežljivi in skromni, so se mu zasmilili. Zato jim je odstopil najlepši svet, ki se zato sedaj imenuje Bohinj. »Bohinj pride od Boga, ker Bohinjci Bogu Boh rečemo«, logično in prepričljivo sklene bohinjska pravljica.