Njen antisemitizem je bil vzrok nenehnih sporov z Werflom, s čigar honorarji je leta 1931 kupila eno najrazkošnejših dunajskih vil. Werfla je bilo zaradi razkošnih pojedin v vili treba siliti k delu, največja spodbuda mu je bila »njena čista, zdrava arijskost«. Po razglasitvi stanovske države v Avstriji leta 1934 je Alma izločila iz svoje družbe večino Židov. Povezala se je z vplivnim klerikalcem Johannesom Hollnsteinerjem in prodrla v središče oblasti. Za intimna srečanja je najela stanovanje, potem ko ji je cerkveni dostojanstvenik zagotovil, da »čistost velja samo, kadar nosi talar«. Korespondenco z njim je uničila. Po priključitvi Avstrije nemškemu rajhu je bil Werfel kot Žid v nevarnosti. Alma, odvisna od njegovih honorarjev, mu je zamerila, da mora zaradi njega zapustiti domovino. V Lourdesu se je Werfel zaobljubil, da bo v zameno za uspešen beg v ZDA napisal solzavo uspešnico, ki jima bo omogočila razkošno življenje v eksilu. Ko je leta 1945 podlegel srčnemu infarktu, ga je Alma kar sama krstila, kajti Werfel je odločno zavračal katolicizem.