Zgodovina gastronomije se je razcvetela pri starih Rimljanih, o čemer ste že napisali knjigo. Za naše geografsko območje pa najdemo prve opise razkošnih pojedin v popotnem dnevniku Paola Santonina s konca 15. stoletja. Koliko dobrega in različnega so oglejskemu sladokuscu ponudili in postregli v naših gradovih, župniščih in samostanih.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Zgodovina | zgodovina | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| gastronomije | gastronomija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| razcvetela | razcveteti | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
| pri | pri | predlog; mestnik |
| starih | star | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik |
| Rimljanih | Rimljan | samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, mestnik |
| o | o | predlog; mestnik |
| čemer | kar | oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik |
| ste | biti | pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani |
| že | že | členek |
| napisali | napisati | glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol |
| knjigo | knjiga | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| Za | za | predlog; tožilnik |
| naše | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine |
| geografsko | geografski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik |
| območje | območje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
| pa | pa | priredni veznik |
| najdemo | najti | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina |
| prve | prvi | vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik |
| opise | opis | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| razkošnih | razkošen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik |
| pojedin | pojedina | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| popotnem | popoten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
| dnevniku | dnevnik | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| Paola | Paol | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| Santonina | Santonin | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| s | z | predlog; rodilnik |
| konca | konec | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| 15. | 15. | vrstilni števnik; arabski zapis |
| stoletja | stoletje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik |
| Koliko | koliko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| dobrega | dober | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik |
| in | in | priredni veznik |
| različnega | različen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| oglejskemu | oglejski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik |
| sladokuscu | sladokusec | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik |
| ponudili | ponuditi | glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol |
| in | in | priredni veznik |
| postregli | postreči | glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol |
| v | v | predlog; mestnik |
| naših | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, mestnik, množina svojine |
| gradovih | grad | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik |
| župniščih | župnišče | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik |
| in | in | priredni veznik |
| samostanih | samostan | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik |