Maročan Hasim iz belgijskega Liega, sezonski prodajalec belgijskih vaflov in priljubljena chill out postojanka islandskih žurerjev, čez vikend ne spi. Z najbolj preprostim poslom na svetu lahko v petek in soboto zasluži tudi po 500.000 tolarjev, se pohvali na zombija spominjajoči mladec. Ura je osem zjutraj, severno sonce, ki junija spi le dve uri, se precej hitro dviguje. Pred kombijem, potujočim vaflomatom, se je nabrala strašanska gneča. Nikomur se ne ljubi v posteljo. Podivjani vikend se, kot razlaga nadvse pisana družba, šele začenja. Druščina med 16. in 30. letom se glasno reži, riga, prepeva, se poljublja, strastno otipava, razkazuje bicepse, vsepovsod navzoče tetovaže, piercing in nedrčke push up. V ozadju, iz neverjetno dragega in mladinski eliti namenjenega kluba Astro odmeva avtorski drum'n'bass. Visokorasli, vikinško grajeni rjavolasec izbuljenih oči mi prijateljsko namigne, da ima nekaj zame. Iz notranjega žepa zimske jakne, brrrrrrr, izvleče litrsko steklenico vino jo odpre in spije v enem zamahu. Po podrtju ne kupčka, ampak gorovja, in aplavzu vseh navzočih sledi nepričakovan poraz. Tudi silnih maliganskih količin vajeni poba je očitno presegel drugače sila visoko postavljeno tolerančno mejo. Robavs je prebledel, pljunil in nekaj zamomljal. Sledila je erupcija, izbruh vulkana&velikana. Bruhanje je kar letelo iz njega. Na vse strani. A deset minut pozneje je junak že glodal slasten belgijski vafel, potenčni dvigovalec divjih, neobrzdanih, docela unikatnih reykjaviških 'noči'.