In kaj se je v ekstazi milijona Kataloncev dogajalo? Seveda je osrednji del prireditve predstavljala zdaj že uveljavljena vožnja z avtobusom (saj veste, s tistim z odprto streho, kakršnega že dolgo uporabljajo prvaki v Združenih državah Amerike) po mestnih ulicah, ki so jo spremljali glasba, ples in navdušeni vzkliki. Pri tem ni manjkalo domiselnih transparentov, čustvenih zahval in raznoraznih izpovedi (tudi takih precej erotičnih) ljubezni do kluba in posameznih nogometašev. Vrhunec pa je vse skupaj seveda doseglo v soju ognjemetov in romantičnih luči na kultnem Nou Campu, kamor se je ekipa državnih, pokalnih in evropskih prvakov preselila, ko je na mesto legla tema. Kot se spodobi, je nezanemarljivi del programa potekal v katalonščini, z znanjem tega uporniškega jezika se je izkazal tudi veliki trenerski junak Josep Guardiola. Razumljivo je bilo veliko storjenega tudi v posmeh letos tako močno poraženemu Realu, pri čemer so največ prispevali tisti navijači Barcelone, ki iz tega ali onega razloga živijo v Madridu. Uspeh so namreč pogumno odšli proslavit na Cibeles (sloviti vodnjak, pri katerem svoje lovorike tradicionalno proslavlja kraljevi klub), s čimer so pošteno razjezili navijače belega baleta in tudi njegove nogometaše. »Naj se speljejo nazaj v Barcelono,« je Guti celo zabrusil enemu od novinarjev. In rajanje je še nekoliko pridobilo na sladkosti.