Ekipa je v laboratorijskem merilu razvila več načinov sprožanja imunskega odgovora proti bakteriji Helicobacter pylori , ki povzroča razjede na želodcu in dvanajstniku, to pa lahko pripelje do kroničnega vnetja in razvoja raka. Ker človeški imunski sistem bakterije ne prepozna kot tujka, so protein flagelin, ki sestavlja bakterijski biček, spremenili na tak način, da so na njegov osrednji del dodali konce iz druge bakterije, ki pa so imunogeni. Razen tega so dobljeni konstrukt podaljšali še s peptidi, ki predstavljajo imunogene regije drugih proteinov H. pylori . Dobljeni rekombinantni protein so uporabili kot cepivo (poskusne miši so res proizvajale ustrezna protitelesa), hkrati pa so pripravili še več drugih konstruktov. Eden med njimi bi omogočal cepljenje z DNA (ni potrebna proizvodnja in čiščenje proteina, ki predstavlja antigen), pripravili pa so tudi nepatogene bakterije, ki so na svoji zunanji ovojnici imele izražen kompleksen antigen. Dodatna možnost za zdravljenje bi bila genetska sprememba celičnih receptorjev, ki bi se posledično obnašali kot da bi se nanj vezale bakterije H. pylori , to pa bi vodilo do sprožitve imunskega odgovora. S kombinacijo pristopov bi verjetno dosegli sinergistične učinke. Glede na to, da je z bakterijo H. pylori okužen vsak drugi Zemljan, pri mnogih pa posledično nastanejo želodčne razjede, bi predlagani novi načini zdravljenja gotovo lahko zanimali farmacevtska podjetja, ki bi se morda lotila razvoja zdravila.