A o tem ne more biti govora. Raziskave sicer za marsikatero mejno mistično doživetje ponujajo sprejemljivo razlago in tu in tam se sodobno raziskovanje možganov celo presenetljivo sklada s tisočletja starimi spiritualnimi modrostmi. Toda doslej proučevalcem mistike še ni uspelo predstaviti enotne teorije. Težave nastopijo že pri preprostem vprašanju, ali bi bilo treba vsako religijo proučevati ločeno ali pa imajo vse spiritualne tradicije skupno jedro. Medtem ko nevrologi, kot je Andrew Newberg, verjamejo v skupno jedro in to prepričanje postavljajo za samoumevni temelj svojih raziskav, so drugi raziskovalci, med njimi Eleanor Rosch, prej skeptični. »Med religijami gotovo obstajajo precejšnje podobnosti,« pravi Roschova, »toda hkrati so pristopi nadvse različni.« Tako denimo med bogom krščanskega kova, ki se ga dojema kot osebo, in med abstraktno »praznostjo«, o kateri je pridigal Buda, obstaja očitna razlika - da hujših nasprotij, kakršne so bile križarske in svete vojne med nekaterimi verskimi sistemi, niti ne omenjamo. Tudi znotraj posameznih religij redko vlada bogu všečna enotnost. Z veljavnimi verskimi dogmami prihajajo v spor prav najbolj karizmatični mistiki - pa naj se imenujejo Jezus, Buda ali Mohamed.