Skoraj vsa zgodovina je bila ženski ustvarjalnosti močno nenaklonjena, če izvzamemo tista bolj neumetniška področja, kot sta ustvarjanje potomcev in reda pri hiši. Zato raje niti ne pomislimo, za koliko duhovnega bogastva, ki bi ga lahko pustile za seboj ženske, smo danes prikrajšani. Tista peščica, ki se jim je vendarle posrečilo izraziti svoj talent, ne da bi jih razglasili za čarovnice, je zato še toliko bolj zanimiva za današnji čas. Med njimi je bilo celo nekaj skladateljic, ki so sicer še danes maloštevilne v prevladujoči moški kasti. Na letošnjem, 22. festivalu Radovljica pa so dali prednost prav »damski glasbi«, tako v skladateljskem kot izvajalskem smislu. Na desetih koncertih (od 10. do 23. avgusta) je zajeto skoraj tisočletje, od 11. stoletja, ko je pletla prefinjene enoglasne skladbe znana zdraviteljica Hildegarda iz Bingna, prek 16. in 17. stoletja, ko so v ženskih samostanih po Italiji redovnice skladale čudovite motete in duhovne pesmi, posvetne glasbenice pa so uživale podporo in gostoljubje evropskih dvorov, do sodobnih skladateljic, med katerimi sta v spored uvrščeni tudi slovenski dami Larisa Vrhunc in Urška Pompe. V prijetnem hladu radovljiške graščine bomo v prihodnjih dneh slišali med drugim dramatično izrazno italijansko baročno glasbo (17. 8.), očarljivo lepe skladbe samostanskih in dvornih ustvarjalk (20. 8.) ter strastne glasbene ljubezenske pripovedi francoske in italijanske baročne glasbe (23. 8.). V kranjski cerkvi sv. Kancijana pa bo ansambel Cappella Artemisia predstavil glasbo z nadihom skrivnosti, ki je nastajala za samostanskimi zidovi (18. 8.).