Razburjen glas je zazvenel po tem, ko je Alenka Zor Simoniti z RTV Slovenija povedala, da so zdaj kulturne oddaje na nacionalki postavljene v dovolj zgodnji termin in da je zadovoljna, ker se je njena oddaja Pisave iz skorajda polnočnega časa preselila na pol deseto uro zvečer, torej v termin med Dnevnikom in Odmevi. Poudarila je, da je tudi sicer oddaj o kulturi na nacionalki veliko, da pa vsi ne spremljajo vseh, zato marsikatero spregledajo. Ali mediji dovolj podpirajo knjige ali ji namenjajo kvalitetne prispevke? Laura Štraus, vodja službe za odnose z javnostmi pri Založbi Mladinska knjiga, meni, da so najpomembnejši odnosi z novinarji, krivda za slabo povezavo pa je tudi na strani založb. Majda Hostnik, urednica kulture na Dnevniku, meni, da so knjigi pri tem časopisu zelo naklonjeni, da pa morajo ob množici izidov sami presoditi, kaj objaviti in kako. Matjaž Bizjak, direktor Prešernove družbe, je prepričan, da je knjiga lahko razprodana, kljub temu da je ni v medijih. Poti med založbo in bralci je več in pri založbi se poskušajo zato s posameznimi naslovi še posebej intenzivno ukvarjati. Pesnik, esejist in ornitolog Iztok Geister ni zadovoljen niti z dovolj pogostim medijskim pojavljanjem svojih knjig niti s tistimi prispevki, ki so končno objavljeni. Predlagal je avtorske samopredstavitve, intervjuje z literarnimi osebami oz. avtorjeve intervjuje z novinarjem ... Majda Hostnik ga je povabila, naj se z idejami pridruži njeni redakciji, a je opozorila, da so novinarji hlapci založnikov in odgovornih urednikov, ki jih je treba prepričevati, zakaj naj bi članek o pesniški zbirki z majhno naklado sploh izšel. Enako težavo pa naj bi imeli tudi uredniki v založbah. Pri nadrejenih se morajo zagovarjati, zakaj sploh izdajati knjige v tristo izvodih.