l Včeraj smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od Janeza ŠusterjaŠuca, dolgoletnega tehničnega urednika v pokoju našega časnika. V dolgem pogrebnem sprevodu prijateljev, kolegov in znancev smo slišali na ducate lepih trenutkov in dogodkov iz pokojnikovega življenja, dolgega enainsedemdeset let. Nad vso množico, ki je pospremila Šuca na njegovi poslednji poti, so visele ljubeče besede njegove hčerke Miškole, ki je v družinski osmrtnici napisala: S tvojo in najino Mójo, dragi oči, Janez Šuster, sta mi dala ves pogum za življenje. Poljubček v slovo. l Včeraj mi je goreč Janšin socialdemokrat želel po telefonu odrezati uhlja, ker sem napisal v tej rubriki, da minister Rop zna (približno tako) ukrotiti Janeza Janšo, da ni tako preklemansko dominanten. Razburjen glas je nekajkrat ponovil: Rop ni nič drugega kot por, povrtnina! Uspelo mi je poseči v njegov izbruh; rekel sem mu, da je to prav gotovo prebral v karikaturi v nekem našem časniku. Medtem ko se je pripravljal na naslednji izbruh, sem mu še uspel reči, če ste vi prebrali ministrov priimek narobe, bom pa še jaz priimek vašega predsednika: ašnaj, kar spominja na zelišče. Nato je odložil telefonsko slušalko. Kam pa pridemo, lepo prosim, da me bo vsak Janšev socialdemokrat nahrulil, ko se bo spomnil! l Upokojenka gospa Lojzka Kristan je včeraj v zelenem okvirčku ob glavi Dnevnika rekla: Če med Slovenci zares vladata strah in politična apatija, kot se je zapisalo gospodu nadškofu, potem je to nostalgija po socializmu. Nadškof je prvič dobil iz finfarja drobiž, kot pravimo, drugič pa če bo za trenutek odložil francoski Le Monde, ker bere samo ta časnik naj pogleda tudi v Dnevnik in prebere, kako nekateri ljudje reagirajo na njegova izzivanja!l Ko že omenjamo nostalgijo, je potrebno omeniti tudi nastop pevca Zdravka Čolića. Prepolne Križanke večinoma mladih poslušalcev so z njim v zboru prepevale stare hite, ki ne bodo pozabljeni. Pevec je znal in še zna navezati takšen pristen odnos s poslušalci, da nam je žal, ker so slovenski pevci včasih tako zaprte narave in ne znajo odpirati src. Poslušalci in poslušalke znajo to odlično, saj svoja srca in čustva ponujajo na dlaneh. To ni brskanje po preteklosti, najmanj je to kakršnokoli izzivanje. To je samo nastop pevca, dobro petje in od truda premočena pevčeva obleka. Dostavek: na koncertu si razrahljati kravato ni greh.