Prof. Ocvirk se spominja, da je stroka že po drugi svetovni vojni v hrepenenju po modernem v mestu počistila veliko elementov historicizma in secesije, še danes pa se ne more sprijazniti, da je Ljubljana pod kožo pravzaprav gotska. Ta provincializem Ljubljano spremlja že od nekdaj. Ker so hoteli uveljaviti moderno arhitekturo, so omalovaževali Plečnika. In tega se, trdi prof. Ocvirk, še danes nismo znebili. Zaskrbljen je, ker so arhitekti v prestolnici še posebno zagnani v uničevanju duha zgodovinskih stavb. Če samo omenim mestni muzej, kjer hočemo imeti stekleno spiralo, pri čemer gre za eno redkih baročnih palač pri nas. Je morala Filharmonija res dobiti tiste steklene dodatke z debelimi aluminijastimi profili? Ne predstavljam si, da bi na dunajskem Singvereinu dovolili kaj takega! Greva naprej: Moderna galerija z industrijskim steklenim dodatkom, našteva z razburjenim glasom, ki z vsakim stavkom pojema in razodeva razočaranje nemočnega opazovalca. Prof. Ocvirk je zgrožen nad novo podobo mestnega središča, kjer se v stare, historične stavbe zajedajo bleščava pročelja steklenih palač. Tega na primer ne boste videli nikjer v Italiji, ampak to ne pomeni, da tam ni modernih stavb. Tudi v Firencah so, a jih na zunaj le stežka ločiš od starih...