Pomurje, ki je že pred 1. svetovno vojno sodilo med manj razvita področja je tudi v obdobju med svetovnima vojnama veljalo za najmanj razvito področje v Sloveniji. Pretežni del prebivalstva se je ukvarjal s kmetijstvom. Če na kratko označimo rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo v prvih letih po 1. svetovni vojni je ta bila naturalna pa karakterju, ekstenzivna po načinu in kombinirana glede na proizvodnjo smer. Kmetje so bili v veliki meri orientirani na samopreskrbo, ki je glede na porabljeno vrednost dela in stopnjo intenzivnosti najdražji način proizvodnje. O industrijskem razvoju Pomurja ne moremo govoriti. Akumulacija iz blagovnega prometa s kmetijskim proizvodi, ki je ščasoma postajal vedno bolj močnejši, je služila za razširjeno reprodukcijo v drugih območjih in je le neznatno vplivala na razvoj posameznih gospodarskih panog v tej pokrajini. Buržoazija, ki je prevzemala pozicije razpadajočega fevdalnega razreda je bila finančno prešibka, da bi lahko razvila kakšno močnejšo proizvodnjo ali predelavo, država se za ostalo pokrajino ni mnogo zanimala, zadruništvo pa je bilo šele v povojih in iskanju oblik in področij dela, kot je to danes.