Ob letošnjem malem pridelku grozdja se vsiljuje vprašanje, kaj bomo pili celo leto. Brez uvoza vina Slovenija ni zmogla pokriti svojih potreb niti v zelo rodnih letih, kot je bilo leto 1993. Menim, da bo boljše za obstoj slovenskega vinogradništva, če bo dovoljen uvoz vina v cisternah, da bi ga kot do sedaj v Sloveniji stekleničili in označevali kot namizno vino. Če pa preplavi slovenski trg vstekleničeno vino iz vinorodnih dežel Evrope (EU), ki bo zaradi podpore držav izvoznic lahko cenejše od slovenskega, je nevarnost za obstoj slovenskega vinogradništva večja. Kdaj bo nova splošna obnova vinogradov Slovenije, je pogosto vprašanje zadnjih 15 let. Razširjene reprodukcije v vinogradništvu oziroma večje obnove vinogradov, kot je krčenje zaradi starosti, ni v Sloveniji že poldrugo desetletje. Če se bo mrtvilo v obnovi nadaljevalo še naslednjih 10 let, bo ostal samo še spomin na vinorodno deželo Slovenijo. Vstop v Evropo nas bo zavezal, da ostanemo pri zatečenih vinogradniških površinah. To bi bila usodna nesreča ne samo za vinogradnike, temveč za Slovenijo kot celoto. Slovenski turizem ima v lastnem vinu veliko več privlačnosti kot v uvoženem. Vinogradi so okras pokrajine v vseh letnih časih. Brezposelnost bi se v Sloveniji povečala, ker vinska trta daje dohodek več kot 10 tisoč družinam itd.