Ko sem bila pred dnevi v Zagrebu, sem zavila v majhen antikvariat na Medulićevi 10, razširila nosnice, da sem vpijala opojni vonj starih knjig, z očmi božala hrbte ljubih mi knjig in povprašala: ‘’Imate kakšno od Tina Ujevića?’’ Lepo urejena gospa mojih let – prava ‘nobl’ Zagrebčanka meščanske kulture v žlahtnem smislu besede – se je povzpela na lestev in takoj našla reprezentančno, v rdeče vezano tretjo knjigo njegovih izbranih del. Naj se mi odpre, kjer se mi mora, sem zamižala (verjamem, da je vsaka knjiga orakelj, da je živa sporočevalka nečesa, kar je za nas v tistem trenutku pomembno). Odprla se je na strani 207, na vrhu katere je naslov O modernom žurnalizmu. Berem: ‘’Danes je ena od najpotrebnejših stvari za vse prebivalce branje časopisov, saj je prava potreba slehernega prebivalca, da je zavoljo svojih ekonomskih interesov dobro in točno obveščen. (...) Novinarstvo, desno in levo, nam ponuja zanimive možganske spodbude, nagovarja nas, da mislimo na stvari, ki bi bile morda brez časopisov zunaj našega kroga zanimanja. Novinarstvo nam za razliko od knjig daje najbrž bolj površno in trenutno impresijo, toda pogosto živobarvno in koristno.’’