NEKOČ SE JE PRIPETILO, DA STA BILA PRED ZADNJIM VPRAŠANJEM DVA TEKMOVALCA IZENAČENA PRI 1600 TOČKAH, TRETJI S SVOJIMI 700 TOČKAMI PA TUDI ŠE NI BIL POVSEM BREZ MOŽNOSTI, IN TO CELO V PRIMERU, DA NE BI VEDEL ODGOVORA – KAJPAK BI BIL PRVI POGOJ TA, DA TUDI TEKMECA NE BI ZNALA ODGOVORITI. ON BI IZGUBIL 500 TOČK, ONADVA PA NEMARA CELO PO 1500 – DO TAKEGA TVEGANJA BI JU NAMREČ ZLAHKA PRIGNALA NJUN VZAJEMEN STRAH DRUG PRED DRUGIM OZIROMA MEDSEBOJNO NEZAUPANJE. TODA KER GRESTA V PRIMERU DELITVE ZMAGE NAPREJ OBA TEKMOVALCA, NE BI BILO NOBENEMU OD NJIJU POTREBNO TVEGATI VEČ KOT MINIMALNIH 500 TOČK. ČE BI TOREJ VSAK ZASE RAVNALA RACIONALNO, BI SE OBA IZOGNILA SISTEMSKI PASTI, KI JU JE ČAKALA ONSTRAN KONKRETNE VSEBINE ZASTAVLJENEGA VPRAŠANJA. ČEPRAV NAJBRŽ NOBEDEN NI POZNAL TEGA SKRIVNOSTNEGA OROŽJA Z IMENOM TEORIJA IGER (KI PA PRAVZAPRAV NI, VSAJ NA TEJ RAVNI, NIČ DRUGEGA KOT ZDRAVA KMEČKA LOGIKA), JE EDEN VENDARLE VSAJ INTUITIVNO IZBRAL OMENJENO ZMAGOVITO POT. ODGOVORA NA ZASTAVLJENO VPRAŠANJE, KOT SE JE POKAZALO, NI VEDEL NAMREČ NIHČE.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
NEKOČ nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
SE se povratni zaimek;, klitična naslonskost
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
PRIPETILO pripetiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
DA da podredni veznik
STA biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
BILA biti pomožni glagol; deležnik, dvojina, moški spol
PRED pred predlog; orodnik
ZADNJIM zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
VPRAŠANJEM vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
DVA dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, imenovalnik
TEKMOVALCA tekmovalec samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, imenovalnik
IZENAČENA izenačen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
PRI pri predlog; mestnik
1600 1600 glavni števnik; arabski zapis
TOČKAH točka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
TRETJI tretji vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
S z predlog; orodnik
SVOJIMI svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, orodnik
700 700 glavni števnik; arabski zapis
TOČKAMI točka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
PA pa priredni veznik
TUDI tudi členek
ŠE še členek
NI biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
BIL biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
POVSEM povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
BREZ brez predlog; rodilnik
MOŽNOSTI možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
IN in priredni veznik
TO ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
CELO celo členek
V v predlog; mestnik
PRIMERU primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
DA da podredni veznik
NE ne členek
BI biti pomožni glagol; pogojnik
VEDEL vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
ODGOVORA odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
KAJPAK kajpak členek
BI biti pomožni glagol; pogojnik
BIL biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
PRVI prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
POGOJ pogoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
TA ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
DA da podredni veznik
TUDI tudi členek
TEKMECA tekmec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
NE ne členek
BI biti pomožni glagol; pogojnik
ZNALA znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ODGOVORITI odgovoriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ON on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik
BI biti pomožni glagol; pogojnik
IZGUBIL izgubiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
500 500 glavni števnik; arabski zapis
TOČK točka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ONADVA on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, imenovalnik
PA pa priredni veznik
NEMARA nemara členek
CELO celo členek
PO po predlog; mestnik
1500 1500 glavni števnik; arabski zapis
DO do predlog; rodilnik
TAKEGA tak kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
TVEGANJA tveganje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
BI biti pomožni glagol; pogojnik
JU on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, tožilnik, klitična naslonskost
NAMREČ namreč priredni veznik
ZLAHKA zlahka splošni prislov; nedoločena stopnja
PRIGNALA prignati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
NJUN njun svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, dvojina
VZAJEMEN vzajemen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
STRAH strah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
DRUG drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
PRED pred predlog; orodnik
DRUGIM drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, orodnik
OZIROMA oziroma priredni veznik
MEDSEBOJNO medsebojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
NEZAUPANJE nezaupanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
TODA toda priredni veznik
KER ker podredni veznik
GRESTA iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, dvojina
V v predlog; mestnik
PRIMERU primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
DELITVE delitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ZMAGE zmaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
NAPREJ naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
OBA oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, tožilnik
TEKMOVALCA tekmovalec samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, tožilnik
NE ne členek
BI biti pomožni glagol; pogojnik
BILO biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
NOBENEMU noben nikalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
OD od predlog; rodilnik
NJIJU on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, rodilnik
POTREBNO potrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
TVEGATI tvegati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
VEČ več splošni prislov; primernik
KOT kot podredni veznik
MINIMALNIH minimalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
500 500 glavni števnik; arabski zapis
TOČK točka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ČE če podredni veznik
BI biti pomožni glagol; pogojnik
TOREJ torej splošni prislov; nedoločena stopnja
VSAK vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ZASE zase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
RAVNALA ravnati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
RACIONALNO racionalno splošni prislov; nedoločena stopnja
BI biti pomožni glagol; pogojnik
SE se povratni zaimek;, klitična naslonskost
OBA oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, tožilnik
IZOGNILA izogniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
SISTEMSKI sistemski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
PASTI past samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
KI ki podredni veznik
JU on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, tožilnik, klitična naslonskost
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ČAKALA čakati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ONSTRAN onstran predlog; rodilnik
KONKRETNE konkreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
VSEBINE vsebina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ZASTAVLJENEGA zastavljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
VPRAŠANJA vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ČEPRAV čeprav podredni veznik
NAJBRŽ najbrž členek
NOBEDEN nobeden nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
NI biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
POZNAL poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
TEGA ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
SKRIVNOSTNEGA skrivnosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
OROŽJA orožje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Z z predlog; orodnik
IMENOM ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
TEORIJA teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
IGER igra samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
KI ki podredni veznik
PA pa priredni veznik
PRAVZAPRAV pravzaprav členek
NI biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
VSAJ vsaj členek
NA na predlog; mestnik
TEJ ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
RAVNI raven samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
NIČ nič splošni prislov; nedoločena stopnja
DRUGEGA drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
KOT kot podredni veznik
ZDRAVA zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
KMEČKA kmečki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
LOGIKA logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
EDEN eden zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
VENDARLE vendarle priredni veznik
VSAJ vsaj členek
INTUITIVNO intuitivno splošni prislov; nedoločena stopnja
IZBRAL izbrati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
OMENJENO omenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
ZMAGOVITO zmagovit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
POT pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ODGOVORA odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
NA na predlog; tožilnik
ZASTAVLJENO zastavljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
VPRAŠANJE vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
KOT kot podredni veznik
SE se povratni zaimek;, klitična naslonskost
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
POKAZALO pokazati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
NI biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
VEDEL vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
NAMREČ namreč priredni veznik
NIHČE nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Metabioigra
avtor: Artur Štern