To je samo kratek povzetek kar precej obširnih izjav obeh sogovornikov. Iz izkušenj nisem tu navedel njihovih imen, našel pa sem jih po kar dolgotrajnem iskanju. V članku o Grozdetu sem navedel imena oseb, ki so mi dale informacijo, a je bilo to zlorabljeno. Nekateri so bili poklicani in kritizirani od cerkvenih predstavnikov, nekateri pa so dobili poziv od škofijskega ordinariata, naj pridejo "pred komisijo za raziskavo mučeništva Alojzija Grozdeta". Na pozivu je bilo zagroženo: "Po določilih kanona 1557 zakona cerkvenega prava, je priča dolžna, da pride in odgovarja na postavljena vprašanja". V zakoniku cerkvenega prava, ki ga je razglasil papež Janez Pavel II. in izdal škofijski ordinariat v Ljubljani l. 1983, pa se kanon 1557 glasi: "Pravilno povabljena priča naj pride ali pa sodniku sporoči vzrok svoje odsotnosti." Mislim, da ni potreben komentar k razliki teh dveh vsebin. In še to: ta kanon se nanaša na poziv cerkvenega sodišča, ne pa na poziv škofijskega ordinariata. Na pozivu je podpis notarja Franca Šenka in škofovega delegata msgr. Zdravka Ravena, katerega sem že omenil v svojem članku o Grozdetu. V zvezi s tem imenom sem dobil kar nekaj odzivov, v katerih se trdi, da je bil on že leta 1942 oborožen pripadnik domačih fašističnih enot in sodeloval v patrolah, ki so po vaseh okrog Vrhnike lovile fante in može, ki so bili simpatizerji upora proti okupatorju ali pa niso hoteli v domače fašistične enote. Ujete so predajali Italijanom, ki so jih poslali v internacijo. Med njimi se je oglasil eden, ki so ga ujeli in jim je uspel pobegniti, pri tem so za njim streljali in ga ranili, da je vse življenje težak invalid.