Slovenija je kazenskopravno konvencijo o korupciji ratificirala marca letos, izrazila pa je tri pridržke k šestemu, osmemu in dvanajstemu členu. Pri prvem pridržku gre za to, da v 126. členu kazenskega zakonika kot uradne osebe niso določeni tudi člani lokalnih ali regionalnih skupščinskih teles, ki izvajajo zakonska in upravna pooblastila v drugi državi, saj zakon med predstavniškimi telesi, za katere člane se lahko uporabi pojem uradna oseba, našteva samo državni zbor in državni svet. Po navedbah Draga Kosa je drugi pridržek potreben zato, ker kaznivo dejanje neupravičenega sprejemanja daril po 247. členu KZ ne inkriminira tudi sprejemanja obljube podkupnine pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Tretji pridržek pa se nanaša na kaznivo dejanje nezakonitega posredovanja iz 269. člena KZ. Naša zakonodaja ni inkriminirala aktivnega podkupovanja osebe, ki bo storila to kaznivo dejanje. V našem zakonu namreč nista kot kaznivi določeni niti zahteva po podkupnini niti sprejem obljube podkupnine s strani takšne osebe. Omenjeni pridržki v ničemer ne zmanjšujejo pomena in dejstva, da je bila Slovenija med prvimi državami, ki je ratificirala konvencijo. Po dobrem letu od zadnjih sprememb kazenskega zakonika se torej že kažejo pomanjkljivosti, ki jih bo ob naslednjih spremembah potrebno odpraviti. (ab)