Človekove pravice in temeljne svoboščine niso bistveno “Human rights are what none can take away from you.”2 René Cassin neločljivo povezane – skratka: imanentne zgolj fizičnim osebam, temveč tudi pravnim. Zato je vloga menedžmenta, tudi odvetniškega, in temeljne koordinate v povezavi s tovrstnimi človekovimi pravicami toliko pomembnejša, kajti usposobljeni menedžer (pogosto pa – volens-nolens – tudi odvetnik današnjega časa, ki se mu še ni “ura ustavila”) mora imeti razvit čut za družbeno odgovornost odvetnika oziroma podjetnika; še posebno pa za varstvo človekovih pravic do svojih sodelavcev na vseh ravneh.3 Obstaja tudi recipročni proces. Včasih se zgodi, da so prav odvetniku ali menedžerju kršene človekove pravice. Avtor že deseto leto sodelujem v različnih postopkih pred mednarodnimi sodišči, za potrebe tega prispevka pa se bom omejih na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (v nadaljevanju ESČP). V vsem tem obdobju sem imel več deset zadev pred tem mednarodnim tribunalom. Nekaj sem jih že uspešno zaključil v korist svojih klientov, včasih pa sem bil tudi neuspešen. ESČP se razteza od Urala do Španije in od Islandije do Turčije ter zajema 800 milijonov evropskih prebivalcev iz 47 držav, ki so članice Sveta Evrope. (Od pomembnejših držav je bila le Lukašenkova Belorusija že nekajkrat zavrnjena zaradi nedemokratičnega sistema varstva človekovih pravic.) Zato je ESČP pomemben regulator (poleg SES I in SES II iz Luksemburga v okviru 27 držav EU in obeh haaških sodišč) razmerij (tudi) odvetniškega menedžmenta do človekovih pravic. Še posebno v razmerah globalne recesije, ki so že tukaj in zdaj (hic et nunc). Tudi Slovenija ni izjema in je bila doslej obsojena v 222-ih zadevah. Še vedno pa ima pred tem sodiščem 3.200 (3,3 %) odprtih zadev – visečih pravd (pending cases), od skupaj 96.550 vseh spornih zadev, ki jih je na dan 1. 12. 2008 beležila statistika ESČP. To nas uvršča na nečastno 7. mesto med 47 državami, tako da smo po pripadu in številu sporov celo pred velikimi evropskimi narodi, kot so, denimo, Nemčija, Francija itn. Po številu zadev pa vodi Rusija s 26.350 (27,3 %). (nivoji) menedžmenta: vrhnji (top), operativni (kadrovska funkcija) in izvajalski (delavski) (tako Florijančič J., Bernik M., 2004). S svojega zornega kota naj dodam, da je še posebno pomemben sodni (court) menedžment, ki sem ga podrobneje teoretično obdelal že v doktorski disertaciji; tak je odvetništvo imelo pomembno vlogo (Kukec B., 2007). 2.2. Recesija Slovensko: upadanje gospodarske dejavnosti (olepševalno za znamenja krize – tako npr. Verbinc H., 1979). Definiranje lastnega položaja v globalnem svetu je izziv, ki čaka Slovenijo. Ocenjujem, da je naša politika (še vedno) premalo sposobna prepoznati temeljne razvojne cilje in vizije, ki niso zgolj “vidne” ali institucionalne narave (EU, NATO). Ker je teh zmanjkalo, sta država in njena politika v “vrednotnem” vakuumu. Kako si sicer razlagati neproduktivne debate o uresničevanju pomembnih odločitev Ustavnega sodišča (npr. izbrisani, odvetniška zakonodaja, sodniška stavka in ostalih še vedno neizvršenih 12 odločb US RS). Take razmere so najbolj očitne v sedanji gospodarski krizi. Manjka ustvarjalnih idej o tem, kako ohraniti, ponovno zagnati ali celo prestrukturirati gospodarstvo. “Demokratični deficit” je opazen tudi na polju spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Prav tu je izvirni greh ter izvor obsežnega pripada sporov pred nacionalnimi, sodišči še bolj pa pred mednarodnimi, ki izhajajo iz Slovenije. 2.3. Človekove pravice Temeljne človekove pravice in (politične) svoboščine so pravno-civilizacijska dediščina. Pa vendar se lahko vprašamo, s kritično intelektualno distanco, o pomenu v uvodu citirane Cassinove poante, kaj so človekove pravice. Dobimo presenetljiv odgovor (B. M. Zupančič, 2007): “Nihče povsem dobro ne ve, kaj naj bi človekove pravice sploh bile. Nekaj jih je sicer pozitivno naštetih v Evropski konvenciji (EKČP), vendar to ne pomeni kaj dosti, saj je le te zgolj za dve, tri strani besedila. “Acquisa”, torej precedenčne pravne prakse, pa je za kakšna dva metra in pol, merjeno na knjižni polici.” Človekove pravice so torej tisto, kar počne ESČP, zato je prav slednje “ultima ratio” zagotovilo, da bodo uresničevane in še vnaprej obstajale kot nekaj realnega. Konvencija v 41. členu navaja, da ima sodišče pravico državo, ki krši človekove pravice in na domači ravni spora ni razrešila, obsoditi na denarno kazen ali ji celo naložiti določena ravnanja oziroma vzpostavitev demokratičnega stanja (tako je na primer v zadevi Lukenda sodišče ostro ugotovilo, da ima Slovenija sistemsko težavo s sojenjem v nerazumnem roku ter ji naložilo sprejem ustrezne zakonodaje, kar smo sicer storili, vendar po moji oceni premalo učinkovito, o čemer bom kritično pisal v nadaljevanju). Že znani antični filozof Tacit je zapisal: “Corruptissima res publica, plurimae leges” (slov.: “Ko je država najbolj sprijena, je največ zakonov”, Kranjc J., 2004). lokalnih in regionalnih skupnosti ter ESČP v Strasbourgu. V tem okviru velja omeniti še Beneško komisijo in komisarja SE za človekove pravice (ombudsman). Za odvetništvo je najpomembnejša CCBE (Svet odvetniških zbornic), kjer so slovenski delegati veliko aktivnejši kot v nekaterih drugih asociacijah (glej, npr., dr. K. Plauštajner, mag. Velkaverh et al.). 3.2.1. EKČP s protokoli Celotno besedilo EKČP je v marsičem pravno sicer že nekoliko preseženo in zastarelo. Še bolj nenavadno – je pa povsem podobno odnosu med ustavo in ustavni sodiščem – je to, da je besedilo EKČP le čisto majhen vršiček ledene gore. Preostanek obvezujoče vsebine so dobili metri sodb, ki razlagajo, kaj v ustavi ali Konvenciji posamezne besede v resnici in konkretno pomenijo (B. M. Zupančič, 2000). Preobsežno bi bilo obravnavati vse relevantne člene EKČP, ki v celoti obsega 59 členov. Naj omenim zgolj, da so po vsebini pomembni členi 1 do 18, ki konkretno določajo pravice. Preostala določila pa so organizacijske in procesne narave. Pomembni so še protokoli h konvenciji, ki jih je skupaj 14. Slovenija je ratificirala Konvencijo 28. 6. 1994 in od takrat nas veže, prav tako tudi večino protokolov. Zadnjega, Protokol št. XIV, 29.6.2005. Protokolov je po kakovosti več vrst, za najpomembnejše se zahteva, da jih sprejmejo vse države (47), preden začnejo veljati. Prav s Protokolom št. XIV je “križ”, saj je decembra 2006 ruska Duma zavrnila njegovo ratifikacijo, češ da je ESČP proti njej diskriminatorno nastrojen. Takratni predsednik Putin je tako stališče dokazoval z doslej najvišjo dosojeno odškodnino v zadevi Ilascu v. Rusija in PRAVICA Pravica do življenja Prepoved mučenja, nečloveškega ali poniževalnega postopka ali kaznovanja Prepoved suženjstva in prisilnega dela Pravica do svobode in varnosti Pravica do poštenega sojenja Moldavija v višini 140.000 €, za zapornika, ki je bil devet let v samici za na smrt obsojene ter je v prvi polovici leta shujšal s 95 na 57 kilogramov. Šlo je za očitno kršitev člena 3 Konvencije – prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja oziroma kaznovanja. Kot pravni vir sta poleg Konvencije izredno pomembna še Poslovnik ESČP (Rules of Court) ter obstoječa jurisprudenca (sodna praksa). Naj si pomagamo s katalogom (pomembnejših) z EKČP varovanih človekovih pravic – v primerjavi s slovensko ustavo. (glej tabelo) 3.2.2. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ESČP v zdajšnji organizacijski obliki je bilo ustanovljeno s Protokolom št. XI 11.11.1998. Pred tem je delovala Evropska komisija (EK). Vsaka država članica (47) (sedeža sodnikov iz Irske in Črne gore sta trenutno še prazna) imenuje po enega sodnika, ki nato sodijo v komiteju (3), senatu (7) in Velikem senatu (Grande Chambre, 17-ih sodnikov). Pomembni so nadzorni mehanizmi EKČP, ki se jih uresničuje predvsem skozi funkcijo ESČP. (glej shemo na naslednji strani) 3.2.3. Jurisprudenca – case law Postopek pred ESČP je prej blizu sistemu common law kot pa kontinentalnemu, kot ga imamo v Sloveniji. Zato je, drznim si trditi, najpomembnejše spoznavanje dosedanjih sodb, ki jih je izdalo sodišče, torej celotne sodne prakse. Brez da imaš v glavi vsaj 300 do 500 že odločenih primerov sodb po posameznih členih Konvencije in protokolov, ne moreš uspešno nastopati pred tem sodiščem. Zato je treba obvladati tudi PRAVNI VIR Konvencija : 2. člen in Protokol št. 6 Ustava: 17 člen Konvencija: 3. člen Ustava: 18. člen, delno 21. člen Konvencija: 4. člen Konvencija: 1., 2. in 5. člen Protokola št. 4 Ustava: 19., 20. in 34. člen Konvencija: 6. člen, 2., 3. in 4. člen Protokola št. 7 Ustava: 23., 24., 27., 29., 30., 31. člen Konvencija : 13. člen Ustava: 25. člen Konvencija: 7 člen Ustava 28. člen Konvencija: 8. člen Ustava: 8., 36. in 37. člen Konvencija: 12. člen, 5. člen Protokola št. 7 Ustava: 53. člen Konvencija: 9. člen Ustava: 41. člen Konvencija: 10. člen Ustava: 39. člen Konvencija: 11. člen Ustava: 42. in 76. člen Konvencija: 1. člen Protokola št. l Ustava: 33., 67., 68., 70., in 71. člen Konvencija: 2. člen Protokola št. 1 Ustava: 57. in delo 54. člen Konvencija: 3. člen Protokola št. 1 Ustava: 43. člen Konvencija: 2. člen Protokola št. 4 Ustava: 32. člen Konvencija: 3. člen Protokola št. 4 Ustava: 47. člen Konvencija: 16.člen, 4. člen Protokola št. 4 in 1. člen Protokola št. 7 Ustava: 47. in 48. člen Konvencija: 14. člen Ustava: 14. člen