Po tem, ko je Slovenija leta 2002 ratificirala konvencijo o varstvu otrok in meddržavnih posvojitvah, lahko tudi Slovenci posvojimo otroka iz tujine. Kakšni so pogoji, po navadi določi država, ki otroka odda v posvojitev. O tem, koliko je pri nas staršev, ki so se za posvojitev otroka iz tujine že odločili, smo povprašali Vlasto Rozman z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, a nas je odgovor presenetil. Naše ministrstvo namreč ne razpolaga s podatki o meddržavnih posvojitvah! “Na podlagi ratificirane konvencije nismo vodili nobenega postopka posvojitve. Konvencija namreč ureja le način sodelovanja osrednjih organov države otroka in države posvojitelja v primeru, da sta obe podpisnici konvencije. Nobena izmed naših nekdanjih republik konvencije ni ratificirala. Za nekaj meddržavnih sicer vemo, vendar postopkov nismo vodili na ministrstvu, ampak so pri izpeljavi teh postopkov sodelovali neposredno centri za socialno delo in organi v tuji državi.” “V zadnjem času se v Sloveniji pojavljajo posvojitve iz tujine,” pojasnjuje Bevčeva. “Žal brez vseh priprav na posvojitev in poznam primer, ki verjetno ni osamljen, tudi brez sodelovanja matičnega centra. To je za te otroke velika škoda. Namesto da bi bila zanje in za družino posvojitev rešitev, se prav lahko zgodi, da bo problem.« Kakorkoli, po uradni poti smo prvega posvojenca dobili iz Rusije. O tujih otrocih pri nas se veliko sliši, vendar uradnih podatkov o tem na ministrstvu nimajo. Da je posvojitev otrok iz tujine lahko relativno lahka in hitra, nam pokažejo tudi nekatere spletne strani. V tujini naj bi bilo posvajanje otrok prek medmrežja (predvsem iz manj razvitih držav) skorajda praksa, pri nas pa se tovrstno posredovanje in 'kupovanje' šele začenjata.