Agregat ima lahko razmeroma dolgo življenjsko dobo (1--3 mesece) in vanj vključeni organizmi postanejo vedno bolj neodvisni od procesov v okoliški vodi. V preteklosti so pojav sluzi povezovali z različnimi fitoplanktonskimi skupinami (fitoplankton = rastlinski plankton). Danes velja splošno sprejeto znanstveno mnenje, da je osnovna sestavina sluzastih makroagregatov organska snov (polisaharidi oz. sladkorji), ki izvira iz rastlinskega planktona. Agregacija poteka prek tvorbe kemijskih vezi med molekulami mukusnih polisaharidov, ki delujejo kot »lepilo« med planktonskimi celicami in drugimi višjemolekularnimi organskimi delci (npr. huminskimi snovmi). Analize severnojadranskih sluzastih agregatov so pokazale, da lahko fitoplanktonske celice v obdobju nastajanja makroagregatov izločijo v obliki izcedka tudi do 70 % novozgrajene organske snovi ter da v kemični zgradbi prevladujejo ogljikovi hidrati. Izločanje raztopljene organske snovi se navadno poveča v »stresnih razmerah«, kot so pomanjkanje hranilnih snovi, potrebnih za fitoplanktonsko rast, ali spremenjeno (neugodno) razmerje hranilnih snovi v morju. Za izločanje izcedka so pomembne tudi spremembe v abiotskih dejavnikih okolja (svetloba, temperatura, slanost, pH, struktura vodnega stolpca ...) in spremembe v fiziološkem stanju celic. Na pospešeno agregacijo vpliva tudi razpad fitoplanktonskih celic (liza), ki je lahko posledica sprememb v okolju ali okužbe z virusi.