Ogrci majskega hrošča lahko povzročijo veliko škodo na travnikih. Ker se majski hrošč in ogrci pojavljajo v triletnih razmakih in ker so so ravno pred šestimi leti zabeležili hude škode na travinju zaradi ogrcev, je precejšnja verjetnost, da bo tudi v letu 1999 ponekod napad ogrcev majskega hrošča hujši. O ogrčji nadlogi sta v novembrski številki Kmetovalca 1993 pisala mag. Gregor Urek in dr. Lea Milevoj. Ker marsikdo tistega Kmetovalca nima več, povzemamo nekatera dejstva. Pri nas sta razširjeni dve med sabo zelo podobni vrsti: poljski in gozdni majski hrošč. To so 22-28 mm veliki hrošči iz družine pahljačnikov. Prvi je malo večji od drugega in ima nekoliko podaljšan zadek, ki se enakomerno zožuje. Odrasli hrošči letajo pri nas vsako četrto leto in delajo škodo predvsem z obžiranjem listov gozdnega in sadnega drevja. Samice odlagajo jajčeca v zemljo, najraje na zapleveljene in zatravljene njive z veliko regrata. Izlegle ličinke se prvo jesen hranijo z drobnimi rastlinskimi koreninicami, a ne naredijo občutne škode. Preko zime se zarijejo v globje plasti zemlje, kjer prezimijo. Na pomlad se ogrci ponovno aktivirajo in postanejo zaradi nagle rasti izredno pozrešni. Največ škode naredijo v juniju in juliju. V jeseni se spet zarijejo globje v tla, kjer prezimijo. Spomladi se približajo površju, kjer se hranijo z rastlinskimi koreninami, vendar so manj nevarni kot leto pred tem. V juniju ali juliju se zabubijo in v jeseni se iz bube izvalijo hrošči, ki pa ne zapustijo zemlje, temveč v njej prezimijo in poletijo šele naslednje leto spomladi. To leto zaradi številnega naleta hroščov imenujemo hroščevo leto.