Zakaj gnojiti z organskimi gnojili? V naravi obstaja kroženje hranil, kjer listje, iglice in drugi nadzemni deli rastlin počasi propadajo, razpadajo in spet hranijo rastline. Gozdno drevje si s svojo skromnostjo zna samo poiskati hrano v zemlji. Na vrtu ali njivi pa človek ta naravni krog prekine, saj vso organsko maso odnesemo leto poskrbeti za ustrezno prehrano. Že v izhodišču smo se vprašali zakaj gnojiti z organskimi gnojili. Organska hrana predstavlja gnojenje in potrebo hranil na dolgi rok. Organska hrana v tleh zagotavlja rastlinam zalogo hrane in vpliva na strukturo tal. To pomeni, da povečuje med talne prostore, po katerih se pretakata voda in zrak. To je zelo pomembno, ker z zrakom in vodo pride do rastlinskih korenin tudi vsa potrebna hrana. Mikroorganizmi, ki živijo v gnoju, kompostu in sodobnih organskih gnojilih pa poskrbijo, da se v tleh vsi organski odpadki, sproti predelajo v humus, ki je najvažnejša sestavina rahle in hranilne vrtne prsti. Brez humusa tla postanejo zbita, nezračna in za mnoge vrtne rastline neprijazna. V vrtu si z dodajanjem organskih gnojil pomagamo enkrat na leto. Organska gnojila dodajamo v pozni jeseni ali zgodnji pomladi. V vinogradu, sadovnjaku, vrtni trati in okrasnem vrtu bo dovolj to, če to opravimo vsakih nekaj let. V zelenjavnem vrtu pa je vsakoletno gnojenje neizogibno. Kdaj in kje uporabiti organska gnojila? Nekatere rastline, zlasti vrtnine (kapusnice, plodovke) so velike porabnice hranil, zato je jeseni zemlji potrebno povrniti, ker so jih rastline izčrpale v rastni sezoni. Ne pozabimo na dognojevanje sadovnjaka, vinograda in trate. Zato jeseni vinograd, sadovnjak in trato pognojimo z 2/3 priporočene letne količine preostali del pa dodamo zgodaj spomladi. Dolgodelujoče organsko gnojilo Plantella Organik prav tako dodamo ob založnem gnojenju, ko pripravljamo zemljišče za novo trato, sadovnjak ali vinograd. Z jesenskim dodaja-