Ugodne vplive partnerstva, družine in družbe na človeka potrjujejo tudi rezultati dolgoletnih poglobljenih statističnih študij, ki pričajo, da so ljudje, ki živijo sami in se držijo bolj izolirano, veliko bolj nagnjeni k somatskim, psihosomatskim in psihičnim težavam, kakor tisti, ki živijo v urejeni družinski ali družbeni skupnosti. Omenjeni fenomen strokovnjaki razlagajo s preprostim dejstvom, da samski v privatnem življenju nimajo potrebne čustvene opore in psihične spodbude za premagovanje stresa in agresivnosti v poslu in v vsakdanjem življenju. Zato pogosteje obolevajo za boleznimi psihosomatske narave, kot so gastritis in rana na želodcu, težave s srcem in ožiljem, mučijo pa jih tudi simptomi, kot so nespečnost, nemir, razdražljivost, anksioznost ipd. Med samskimi naj bi bil višji tudi odstotek zasvojenosti z nikotinom, alkoholom, tabletami in hrano (zlasti s sladkarijami), ki se močneje odraža zlasti ob koncih tedna, med prazniki in počitnicami, ko so številni samski (pa tudi poročeni ljudje) osamljeni in nesrečni. Obenem pa samski tudi prej umirajo - poročeni moški živijo povprečno 73 let, samski pa po najnovejših podatkih le 68,3 leta. Dr. Werner Habermehl pravi, da ima kar 20% samskega prebivalstva težave z želodcem in prebavili nasploh, 50% pa jih trpi zaradi glavobola (migrene) in nespečnosti. Omenjene in njim podobne težave pestijo pripadnike samskega stanu 2 do 3-krat pogosteje kot njihove poročene kolege in tiste, ki ne živijo sami.