Ko ste enkrat prepričani, da je motor dovolj ogret za zahtevnejše naloge (ustreznega merilnika za 'ogretost' motorja ni), se začne pravo veselje. Do 1.950/min je motor krotek in zadovoljiv. Na križišču morate rahlo pobožati stopalko za plin, da se oglasi z bolj športnim zvokom, ki strese izpušno cev, ta pa notranjost. In vas zdrami, premami, da odločneje 'odprete' plin. Motor brez oklevanja pospeši do 4.000/min in z rohnečim ansamblom vztraja do rdečega polja. Hura! 7,2 sekunde od nič do 100 kilometrov. Najhitrejša serijska Corsa, ki vas bo pri polnem pospeševanju pripravila do tega, da boste držali volan kot še nikoli. Ko se podlaga zamenja in se spremeni oprijem pod prvimi kolesi, hočejo ta ob polnem plinu svojo pot. Ali pa se zavrtijo, kar se ob izklopljenem ESP-ju (ta sicer pusti nekaj svobode pri drsenju, a za prave užitke je vendarle treba preprečiti njegovo 'vmešavanje') zgodi prevečkrat. Če se boste s Corso OPC vozili dinamično (verjemite, mala Corsa kar kliče k takšni vožnji), boste to počeli ob vklopljenem ESP-ju. To vam svetujemo, če ne želite imeti 'gum na trajnik' − ob izklopljenem stabilizacijskem sistemu se namreč notranje pogonsko kolo rado (pre)hitro zavrti v prazno in zabava je manjša kot takrat, ko obe prednji kolesi grizeta v podlago. Če bi dodali še zaporo prednjega diferenciala, bi šla Corsa OPC kot raketa, saj se prednji kolesi ne bi vrteli v prazno. Ko je oprijem odličen, Corsa pospešuje tako dobro, da si ne zaželite drugega motorja pod njenim pokrovom. Enako je z zavorami, katerih del so modri zavorni koluti (značilnost za OPC), ki pa po 'mučenju' kmalu postanejo sivi (tako kot platišča), zavore pa začnejo rahlo cviliti. Med ovinki se obnaša predvidljivo, na srečanje z zakoni fizike pa opozarja precej predvidljivo. Vzmetenje je, če imamo v mislih primerjavo Corse in Corse OPC, trše, v kombinaciji z 18-palčnimi platišči pa je udobje potnikov še bolj načeto. Če se s Corso OPC vozite po slabši cesti, priporočamo, da ne držite zob preveč skupaj. Podvozje je s tršimi blažilniki in vzmetmi ter stabilizatorji namreč na meji sprejemljivega za vsakdanjo rabo, a kot takšno v užitek vsem športnim 'mazohistom', ki radi čutijo cesto na svoji hrbtenici.