Saj bi Darja morebiti nasedla, če ne bi lepega dne spoznala še njegovega brata Pavla. Bil je Petrovo popolno nasprotje, v ničemer ni izstopal kot bi bil neviden. Rahlo plešast možak, visok in koščen, tih in miren, z velikimi, na trenutke prav žalostnimi očmi, je v njej najprej vzbudil materinski čut, potem rahlo usmiljenje, na koncu veliko mero radovednosti. Kako je mogoče, se je spraševala, da lahko iz istega gnezda prideta tako različna, povsem drugačna moška. Eden samozavestnež, ki ga bo zdaj zdaj razneslo od pomembnosti, in en ponižnež, človek brez volje in svojega jaza, ki se bo kar stopil v bledi samopodobi. Četudi so že nekaj časa živeli v isti hiši, je po žensko čutila, da se Pavel ni navadil nanjo, zanj je bila tujka in tega ni skrival. Bolj malo je bil doma, če sta se pa že srečala kje na stopnicah ali pri vhodnih vratih, je le medlo odzdravil in se kot senca splazil v svojo mansardo. Peter se je velikokrat norčeval iz bratove plahe narave. Govoril je in se zraven privoščljivo smejal, kako je Pavel gotovo še devičnik, ker se boji žensk in bo tak, dokler se ne bo kakšna potrebnica vrgla nanj ter ga posilila. »Morda ima pa rad fantke,« je razpredal dalje in mu delal še več negativne reklame. Darja bi mu morebiti še pritrdila, če ne bi začutila občasnih iskric v Pavlovih očeh, torej ni bil več tako ravnodušen. Dotaknila se ga je, prebuja se, si je domišljala. Obsedel jo je, njegovo obnašanje jo je dražilo, oči naravnost žgale. Kaj skriva pod povrhnjico, je v resnici tako miren in dolgočasen? Radovednost je bila tako huda, da se je odločila stvar preveriti. Peter je bil v službi, Pavel pa doma, urno je naredila nekaj toplih sendvičev in stekla v gornje nadstropje. Začela je nedolžno: »Si lačen? Glej, kaj sem ti pripravila!« In še: »Je dobro?« Potem sta se obupno dolgo samo gledala, kot bi se njune oči božale in poljubljale. Tolikšnega hrepenenja v prelepih modrih očeh ni pričakovala. Njegovi prsti so šli po plešasti glavi, tako je skrival zadrego, Darja je sedela in ga ljubkovala s pogledi. Neka nevidna toplota ji je šla skozi telo. Naklonjenost, ljubezen ali samo telesna strast? Slekla se je, temu nenadnemu občutju je morala priti do dna. Hip zatem je bil nag in rahlo usločen tudi Pavle, nič več mu ni bilo nerodno. Stisnil jo je k sebi in jo začel ljubkovati. Najprej plaho, nato vedno bolj strastno. Zaril se je v njena nedrja, kot otrok se je igral z njenima bradavičkama, z roko se je plazil po trebuhu, potem je začel ognjevito gnesti njeno ženskost ej, kako zadovoljno je predel. Darja je bila vsa iz sebe. Ne od slabe vesti, ampak od vala nežnosti in lepote užitkov. Vsa vlažna in vročična se je njena muca razširila kot razcvetela roža. Pavle ga je vzel v roke, njegov tiček je imel take razsežnosti, da bi se ga bolj plaha osebica še ustrašila, ampak Darja že ni bila taka pričakala ga dobro pripravljena, z vsem ženskim orožjem. Nekajkrat zapored je blago zadrgetal v njej, ta občutek je bil tako božanski, nor, ogromen. Začela se je strastno zvijati in ritati, klicala ga je po imenu in ga rotila, naj jo vendar še, počasi, brez naglice, temeljito, ah, ah, do konca. In še enkrat tako.