Prvi Tiger je zarjovel že daljnega leta 1993, ko so Angleži predstavili model, ki spada med potovalne enduro motocikle. Na oznako enduro glejte s pridržkom, saj je v 95-odstotkih namenjen cesti. Terenska zasnova motocikla je prijetna le zato, ker je voznikov položaj sproščen in ker ni težav, če je treba prevoziti tudi kakšen makadamski odsek. No, če je prva serija Tigra v sebi skrivala vsaj malo terenskosti, tega za lani predstavljenega naslednika ne moremo trditi. S širokimi kolesi, cestnimi pnevmatikami in nizkim prednjim blatnikom daje vedeti, da ima rad zavite ceste in se ne ustraši divje vožnje. Divje oblikovana je tudi prednja maska z dvema lučema, ki nista v ničemer več podobni umirjenemu paru okroglih lučk predhodnika. Agregat s tremi vzporednimi valji je enak kot v Speed Triplu, le da ima kar 17 'konjskih' moči manj, bolj pomemben pa je podatek, da največji navor doseže pri 1.250 vrtljajih nižje kot športni 'nagec'. To pomeni, da bo Tiger z lahkoto vlekel z dvema potnikoma in kovčki vred, obenem pa bo postregel s prelepim zvokom, značilnim za angleške trovaljne stroje. Za udobje je poskrbljeno z vetrnim ščitnikom, velikim sedežem in držali za sopotnika, zavoram pa v kritičnih situacijah pomaga ABS.